Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani
Univerza v Ljubljani letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja. Teologi so odločilno prispevali k njeni ustanovitvi. Brez njih po Mikužu univerze ne bi ustanovili pravočasno; če pa se to ne bi zgodilo, bi je v Beogradu sploh ne bi potrdili
Spletni Časnik

Nedelja, 17. november 2019 ob 06:30

Odpri galerijo

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani (UL) letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja.  Teologi so odločilno prispevali k njeni ustanovitvi. Zgodovinar Metod Mikuž že v Zborniku ob petdesetletni leta 1969 pravi, da so bili »prav teologi tisti, ki so pokazali Vseučiliški komisiji, edino pravo pot, da je treba – če so na razpolago kvalificirani učitelji – iskati rešitev vprašanja ljubljanske univerze le na domačih tleh.« Brez njih po njegovem univerze ne bi ustanovili pravočasno; če pa se to ne bi zgodilo, bi je v Beogradu pozneje sploh ne bi potrdili. Večina takratnih slovenskih intelektualcev se je zavedala, da je univerza odločilnega pomena za oblikovanje slovenske kulture in znanosti oziroma njene narodne samobitnosti.

Univerza v Ljubljani in njene katoliške korenine

Bila pa je za nekatere takrat moteča – in zdi se, da še je danes, zaradi Teološke fakultete (TEOF) oziroma njenih katoliških korenin in vezi. A te so bile – in so v marsičem še danes – sestavni del ali celo temelj slovenskega narodovega življenja. Že takrat pa so liberalistični in porajajoči se komunistični krogi na tem narodno-življenjskem področju skušali izriniti tisočletno katoliško izročilo  in uveljaviti na izključujoč način svoj (laicistični) primat. Čas pa je bil ugoden in zrel – podobno je bilo leta 1990 za samostojno Slovenijo –, da se univerza takoj ustanovi in to se je zgodilo tudi po zaslugi, vplivu in dejavnosti profesorjev TEOF in širših katoliških krogov na čelu s politikom dr. Antonom Korošcem.


Teološki profesorji in katoličani so razumeli univerzo kot pomemben člen narodove samostojnosti. Lambert Ehrlich je že za časa študija v Innsbrucku uvidel tesno povezanost odpada od vere z odpadom od narodne skupnosti. O pomenu univerze za narod sta bila ob kasnejših pritiskih soglasna teolog in rektor univerze prof. dr. Franc Ks. Lukman in ljubljanski škof Jeglič, ki sta leta 1927 dala izjavo, da je »Ljubljanska univerza ‘Slovencem veličasten simbol osvoboditve in ter priznanja njihove  enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti …«

Vodilna vloga teologov za narod, univerzo in teološko fakulteto

Vodilno vlogo za narod, univerzo in teološko fakulteto potrjujejo že sama imena teologov, ki so delovali  v občutljivem in zahtevnem obdobju narodnega uveljavljanja, čeprav so to kasnejše razmere skušale zabrisati ali celo omadeževati: Religiolog Lambert Ehrlich je bil trikrat dekan, ekleziolog in ekumenski strokovnjak Franc Grivec prav tako. Profesor dogmatike Franc Ksaver Lukman je bil petkrat dekan in enkrat rektor univerze. Pravnik  Gregorij Rožman je postal ljubljanski škof med leti 1930-1959; biblicist Matija Slavič je bil dvakrat dekan in dvakrat rektor; zgodovinar in patrolog Josip Srebrnič, enkrat dekan ter škof na Krku,med leti 1923-1966. Profesor moralne teologije Josip Ujčič je bil dvakrat dekan, nato beograjski nadškof 1936-1964; filozof Aleš Ušeničnik trikrat dekan, enkrat rektor. Njegov starejši brat Franc Ušeničnik je bil profesor liturgike in pastoralne teologije ter prvi teološki dekan v okviru univerze; profesor cerkvene zgodovine in prava Janez Ev. Zore je bil prej prefekt v Zavodu sv. Stanislava.

Vsi izstopajo kot znanstveni, kulturni in narodni delavci. Koroški rojak Ehrlich, sodelavec jugoslovanske komisije na versajskih pogajanjih, je mednarodno priznani poznavalec religij(e), duhovnik za študente (akademike), delavec za neodvisno univerzo in mučenec za samostojno Slovenijo. Slabo je Slovencem poznano odmevno mednarodno vrhunsko znanstveno in strokovno delovanje prijatelja Slovanov Franceta Grivca, organizatorja simpozijev na Velehradu na Češkem in zavzetega delavca za ekumensko Cerkev. Franc Ksaver Lukman poznavalec cerkvenega nauka,urednik, prevajalec očetov, organizator in vplivni univerzitetni profesor je bil rektor UL v zahtevnem času iskanja novih prostorov UL. Poleg Ušeničnika je sodeloval tudi pri pripravi za ustanovitev Slovenske akademije znanosti. Rožman nam je sicer poznan kot ljubljanski škof, odmevne so tudi njegove razprave glede splošnega cerkvenega prava ter vprašanj koroškega plebiscita in konkordata v Jugoslaviji.

Matija Slavič odigral pomembno vlogo na versajski konferenci

Matija Slavič profesor, biblicist, strokovnjak in prevajalec sv. pisma in državnik je odigral pomembno vlogo na versajski konferenci kot strokovnjak za Prekmurje; bil je dekan in rektor v zahtevnih obdobjih univerze. Zgodovinar in patrolog Srebrnič je kot zapisnikar podkomisije za TEOF deloval z vso osebno predanostjo. Bil je dekan in tudi vesten sodelavec Bogoslovnega vestnika z razpravami o starejših cerkvenih očetih, bil od leta 1920 tudi predsednik Leonove družbe, krščanske znanstvene ustanove ter soorganizator 5. Katoliškega shoda 1923 v Ljubljani.

Josip Anton Ujčič, moralni teolog se je odlikoval z mednarodnim delom na tem področju skupaj z avstrijskim teologom dr. Seiplom, ki je bil zvezni kancler in razpravami o grehu in drugih moralnih vprašanjih. Kot vršilec dolžnosti  predsednika Jugoslovanske škofovske konference si je prizadeval za ureditev odnosov med vodstvom nove komunistične državo in Cerkvijo v »zadnji fazi revolucije« po letu 1952. Aleš Ušeničnik je bil priznani filozof, član rimske Akademije sv. Tomaža, pisec številnih znanstvenih in drugih del, 50 let odločilni krščanski kulturni voditelj, rektor, dekan in soustanovitelj Slovenske akademije znanosti (1938). Med trojico podkomisije teološke fakultete: Zore, Aleš  Ušeničnik je bil tudi njegov starejši brat France pastoralist in liturgist, pisec številnih člankov ter Pastoralnega bogoslovja. Janez Ev. Zore je bil najprej prefekt v zavodu sv. Stanislav, nato profesor cerkvene zgodovine, poverjenik pri slovenski narodni vladi za bogočastje ter vpliven član pri ustanavljanju Univerze.

Znamenja prevratnega in izzivalnega časa za slovenski narod

Skozi življenje in delovanje teh ne le za univerzo in znanost, pač pa za splošno krščansko duhovno in narodno kulturo, politiko pomembnih ljudi, se zarisujejo znamenja prevratnega in izzivalnega časa za slovenski narod. Njihovo delovanje je slabo ali izkrivljeno poznano slovenski še posebno mlajši javnosti, zato si težko ustvari pravo podobo njihovega dela za narodov duhovni, kulturni in socialno-politični razvoj in blagostanje. Teološka fakulteta je v zborniku revije Bogdan Kolar (ur.) UČITELJI Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze  v Ljubljani (Acta Ecclesiastica Sloveniae 41, Ljubljana Teološka fakulteta UL 2019,  312 str. ) izdala podroben pregled in pomen njihovega dela ne le za univerzo pač pa za Slovence sploh.

Zato je zbornik ob stoletnici tudi prilika, da se slovenska katoliška in laična, tudi univerzitetna javnost ob 100 letnici UL seznani  z bolj objektivno podobo in vlogo teh mož v zahtevnih časih narodovega razvoja na poti k samostojnosti in tako z njihovim pomenom za samostojno Slovenijo. Delo je dragocen prispevek k jasnejši in bolj objektni podobi našega narodnega nastanjanja in razvoja ter v marsičem tudi prispevek k tranzicijskemu očiščenju slovenske duhovne in politične kulture. V njej imajo obravnavani profesorji UL ključno vlogo, saj so njihove bogate in darovite osebnosti pustile neizbrisne sledi. Ne le za Cerkev in TEOF, za celostno narodno kulture je poznavanje njihovega dela očiščevalni proces.

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila

Avtorji v zborniku poleg že znanega opozarjajo tudi na podrobnejša in manj znana dejstva in razsežnosti, ki v novi luči odslikavajo ustanovitev in razvoj UL in vloge TEOF v luči narodnega duhovnega in kulturnega razvoja Slovencev. Marsikaj tega v bivšem režimu ni bilo mogoče zapisati, zdaj se polagoma izrisuje ta bolj celostna narodno-politična podoba Slovencev in Slovenije; dva oziroma celo trije profesorji pa so kot škofje vplivali tudi izven naših meja, Srebrnič na Krku, Ujčič v Beogradu in Rožman po vojni in revoluciji v zamejstvu.

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila in so bili ter so danes še bolj izziv za spraševanje in preverjanje naše duhovne in narodnostne istovetnosti. Brez teh izvorov ostaja slovenski narod pohabljen in okrnjen v svoji zgodovinski celovitosti, kar pa je ovira za njegov nadaljnji celostni kulturni in duhovni razvoj. Da spričo polpreteklih ujetosti to ostaja problem, potrjujejo tudi  različni pritiski in manipulacije v zvezi s stoletnico UL in tudi drugih za narod pomembnih obletnic. Naloga očiščenja tako vsaj posredno ostaja izziv pri vseh takih in podobnih obletnicah, ki stalno zastavljajo vprašanje, kaj smo, od kod smo in kam hočemo iti kot osebe, narod in država. Antropološko dejstvo ostaja, da brez izvorov tudi uspešne prihodnosti ne more biti, zato so taka dela izjemnega pomena.

The post Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 29. Mar 2020 at 00:09

21 ogledov

Lajšanje stiske terja sodelovanje in povezovanje sil
Če kdaj, zdaj velja: »Delaj tako kot da boš večno živel in moli tako kot da boš jutri umrl.« V tej zavesti odgovornosti tudi sam želim biti »v mislih in molitvah s tistimi, ki so zboleli in s tistimi, ki varujejo njihova življenja.«   The post Lajšanje stiske terja sodelovanje in povezovanje sil appeared first on Časnik.

Sat, 28. Mar 2020 at 07:07

45 ogledov

Pri spopadu s korona virusom prihajamo v težko obdobje
Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. The post Pri spopadu s korona virusom prihajamo v težko obdobje appeared first on Časnik.

Sat, 28. Mar 2020 at 00:20

40 ogledov

Ekonomika korona virusa COVID19
Soočanje s korona virusom je nujno večfazno in v grobem vključuje sekvenco ukrepov od izolacije najbolj ranljivih, sprostitve nabave medcinske opreme, ukrepov zaustavitve in sproščanja določenih segmentov gospodarskih panog kjer je največ neposrednega stika z ljudmi, dviga kapacitet zdravstvene oskrbe za najtežje primere, do sprememb v higienskih navadah ljudi. The post Ekonomika korona virusa COVID19 appeared first on Časnik.

Sat, 28. Mar 2020 at 00:02

74 ogledov

Protivladni medijski Blitzkrieg
Številni primeri v zadnjih tednihi govorijo, da je medijska javna hiša RTV pristranska, saj z vsebinami in gosti opravičuje, zagovarja in olepšuje okruten zločinski režim. Vse, ki so se mu postavljali po robu, ne le med vojno, pač pa predvsem po njej vse do danes, poskušajo njegovi zagovorniki tako ali drugače odstraniti. Ker je fizično preveč tvegano, počnejo to tako politično in medijsko kot z lažnim »zgodovinskim« prikazovanjem in pripovedjo. The post Protivladni medijski Blitzkrieg appeared first on Časnik.

Fri, 27. Mar 2020 at 09:21

83 ogledov

Nadškof Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala Evropi
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala. Odločil se je, da bo med molitvijo, ki jo bo vodil v ponedeljek, 2. aprila, ob 21. uri in jo bo prenašal Radio Ognjišče, Slovenijo posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Vse Slovence vabi, da se na to dejanje pripravljamo z molitvijo rožnega venca in litanij Srca Jezusovega in Marijinih litanij. The post Nadškof Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala Evropi appeared first on Časnik.

Fri, 27. Mar 2020 at 00:05

104 ogledov

»Vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države!
Nepotreben in nekoristen, tudi škodljiv je tisti del RTV, ki hoče vladati! Ta je na Kolodvorski odveč, treba ga je prestaviti na Gregorčičevo, seveda pa mora najprej skozi volilni postopek. Prepričan sem, da ne pretiravam, »vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države! Ko jo prestavimo, ne bo več nobene Patrie, ne novih obrazov, tudi komedijantov na Gregorčičevi ne. The post »Vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države! appeared first on Časnik.
Teme
mnenja z mero cerkev na slovenskem stoletnica teološka fakulteta univerza v ljubljani

Zadnji komentarji

Franc Mihič :

14.12.2019 23:31

Kardinalov govor: korak do sprave ali odmik od nje? DNEVNIK, 26. julij 2016 Moje mnenje o spravi je, da je ta potrebna in mogoča. Kardinal dr. Franc Rode je na spominski slovesnosti na medvojne dogodke v Šentjoštu povedal žalostna dejstva, a ne vsa, kar žal ne prispeva k spravi. Kdor uči odpuščanje kot bistveni temelj vere in uči spravo, naj bo spraven, ne dvoličen, ker sicer vzdržuje sovraštvo in razdvaja narod. V objavljenem govoru kardinala namreč ne zasledim niti besede o spravi. Zelo sem razočaran. Pokojni prof. dr. Aleksander Bajt, član SAZU, medvojni član kraljeve vojske v domovini, enako kot olimpionik Leon Štukelj, je v knjigi Bermanov dosje zapisal: »Partija je med NOB, med okupacijo, prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije... Ni pa mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev.« O tem zadnjem pa kardinal in še marsikdo kar molči. Dejstvo je, da je zato padlo 7800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo, tudi po njej, 97.500 Slovencev. To neizpodbitno in nazorno kaže, koliko je bilo med NOB upora zoper okupatorja, ki ga sicer cenim. Žrtve državljanske vojne, na obeh straneh, pa so ogromne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, partizan, kristjan, član Demosa, je tedaj oklical: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik, je pred letom na javni spravni okrogli mizi v Zavodu sv. Stanislava vpričo predsednika države Boruta Pahorja jasno in glasno povedal in se strinjal, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državljanski vojni namreč nastopajo samo revolucionarji in protirevolucionarji, oboji so del naroda. Ni izdajalcev naroda. Dejstvo, ki omogoča in terja spravo. Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Nemčiji, na temo sprave pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.« Metropolit nadškof msgr. Stanislav Zore je jasen in poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.« Dr. Spomenka Hribar pa pravi: »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav.« Žalostno je, da sedanja oblast še vedno taji državljansko vojno oziroma revolucijo, čeprav je bila ta opevana vse do osamosvojitve, saj je bila temelj in vzrok za razpad režima SFRJ. Skrajni čas bi torej že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da državna politika in njene institucije, odgovorne za naš razvoj, sprejmejo objektivno zgodovinsko resnico, to je, bila je državljanska vojna in bil je upor zoper okupatorja, in prenehajo razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce«. Mogoče bi nam tudi kardinal dr. Rode lahko že enkrat povedal, da je bila med drugo svetovno vojno revolucija oziroma državljanska vojna, z velikanskimi žrtvami na obeh straneh, in tudi upor zoper okupatorja, kar bi zvenelo realno in spravno! To bi lahko bil korak za spravo, če kardinal resno misli, da je potrebna v državi in je korak kot vzor za oblast. Sprava je pogoj za dobro perspektivo in za kreiranje ter doseganje skupne vizije Slovenije. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042747357/mnenja/odprta-stran/kardinalov-govor-korak-do-sprave-ali-odmik-od-nje
APMMB2 :

14.07.2019 06:20

Janez Janša je še edini osamosvojitelj, ki je aktiven politik. Je še vedno trn v peti prisklednikom, ki kradejo slovensko osamosvojitev in slovensko državo. Bolj, ko se oddaljujejo od slavni dni osamosvojitve, bolj drzni so tatovi in danes so že skorajda v popolnosti okradli osamosvojitev. Danes že skorajda v celot velja, da so Slovenijo osamosvojili partizani, da so komunisti Slovenijo iz globikega fevdalizma izvlekli v rajsk socializem, ki je omogočal delavcem raj na zemlji. Na kratko so ta raj prekinili kruti in pohlepni kapitalisti in da ne bo pomote fašisti, ki jih vodi Janez Janša in je kriv, da Slovenija ni druga Švica. Če ne bi bilo Janše bi v Sloveniji vladala sloga, tako pa je on zdrahar, ki potvarja zgodovino. Marsikdo verjame, da so bili povojni boljševiki resnično šlampasti, ko niso do popolnsti zatrli belogardiste in katoliško cerkev, ki danes dela zdrahe in razdvaja narod. Prav Janša je potomec teh in resno se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da so lahko ti ustvarlili potomstvo in dopustili takšnemu strašilu, kot je Janša da stopi v politiko in o groza pregrozna celo za krajši čas zvalada. Če sta dve katoliški osnovni šoli zelo veliki problem za Slovenijo, je Janez Janša največji problem. Dokler bo on v politiki, Slovenija ne bo zadihala s polnimi pljuči. Če ne bi bilo Janeza Janše, bi že davno povrnili socializem in samoupravljanje in ne bi bilo nobene dileme, ali javno zdravstvo, ali ne? Ne bi bilo dileme, ali javno šolstvo , ali ne? Ne bi razprodajali državnih bank! Ne bi razprodajali podjetij! Ne bi bilo revežev, ne revnih upokojencev. Ne bi bilo lačnih otrok. Tako pa same nevšečnosti . Nič svobode in nenehni strah pred fašizmom. Zakaj smo se sploh osamosvojili? Bratstva in enotnosti ni več. Pristali smo v morilskem NATO paktu in sedaj morajo naši strumni vojaki po svetu podpirati ameriški imperializem. Vse to nam je skuhal Janez Janša, namesto, da bi dopustil, da nam vlada Milan Kučan, ki nikoli ni bil za samostojno Slovenijo. V imenu nacionalnega interesa je ohranjal banke in gospodarstvo v slovenskih rokah, kjer so njegovi tovariši smelo upravljali z bankami, podjetji, gradbeništvom in omogočili javno šolstvo, javno zdravstvo in dajali upanje upokojencem da bodo imeli, ko ponovno zasedejo tovariši oblast 1000 € pokijnine. Hvalabogu je pogumni Marjan Šarec zbral vse pozitivne sile v Sloveniji, ustvaril trdno koalicijo, ki že kaže sadove. Ohranil bo javno zdravstvo, Tudi šolstvu se ni treba bati privatizacije. Povrnil bo banke narodu in pripeljal investitoreje, ki bodo reševali slovenska pogorišča. Tako se nam obeta razcvet Gorenja, ki ga bodo obnovili Kitajci in pregnali janšiste iz Velenja, da ne bodo nikoli več zgradili še kakšen TEŠ6. Ne, Titovo Velenje se ne da, če ravno se je ob njega naselil Janez Janša in z ukradenim denarjem za gotovino kupil hišo, kar še danes ne zna pojasniti tvarišu Mehu.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani