Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani
Univerza v Ljubljani letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja. Teologi so odločilno prispevali k njeni ustanovitvi. Brez njih po Mikužu univerze ne bi ustanovili pravočasno; če pa se to ne bi zgodilo, bi je v Beogradu sploh ne bi potrdili
Spletni Časnik

Nedelja, 17. november 2019 ob 06:30

Odpri galerijo

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani (UL) letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja.  Teologi so odločilno prispevali k njeni ustanovitvi. Zgodovinar Metod Mikuž že v Zborniku ob petdesetletni leta 1969 pravi, da so bili »prav teologi tisti, ki so pokazali Vseučiliški komisiji, edino pravo pot, da je treba – če so na razpolago kvalificirani učitelji – iskati rešitev vprašanja ljubljanske univerze le na domačih tleh.« Brez njih po njegovem univerze ne bi ustanovili pravočasno; če pa se to ne bi zgodilo, bi je v Beogradu pozneje sploh ne bi potrdili. Večina takratnih slovenskih intelektualcev se je zavedala, da je univerza odločilnega pomena za oblikovanje slovenske kulture in znanosti oziroma njene narodne samobitnosti.

Univerza v Ljubljani in njene katoliške korenine

Bila pa je za nekatere takrat moteča – in zdi se, da še je danes, zaradi Teološke fakultete (TEOF) oziroma njenih katoliških korenin in vezi. A te so bile – in so v marsičem še danes – sestavni del ali celo temelj slovenskega narodovega življenja. Že takrat pa so liberalistični in porajajoči se komunistični krogi na tem narodno-življenjskem področju skušali izriniti tisočletno katoliško izročilo  in uveljaviti na izključujoč način svoj (laicistični) primat. Čas pa je bil ugoden in zrel – podobno je bilo leta 1990 za samostojno Slovenijo –, da se univerza takoj ustanovi in to se je zgodilo tudi po zaslugi, vplivu in dejavnosti profesorjev TEOF in širših katoliških krogov na čelu s politikom dr. Antonom Korošcem.


Teološki profesorji in katoličani so razumeli univerzo kot pomemben člen narodove samostojnosti. Lambert Ehrlich je že za časa študija v Innsbrucku uvidel tesno povezanost odpada od vere z odpadom od narodne skupnosti. O pomenu univerze za narod sta bila ob kasnejših pritiskih soglasna teolog in rektor univerze prof. dr. Franc Ks. Lukman in ljubljanski škof Jeglič, ki sta leta 1927 dala izjavo, da je »Ljubljanska univerza ‘Slovencem veličasten simbol osvoboditve in ter priznanja njihove  enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti …«

Vodilna vloga teologov za narod, univerzo in teološko fakulteto

Vodilno vlogo za narod, univerzo in teološko fakulteto potrjujejo že sama imena teologov, ki so delovali  v občutljivem in zahtevnem obdobju narodnega uveljavljanja, čeprav so to kasnejše razmere skušale zabrisati ali celo omadeževati: Religiolog Lambert Ehrlich je bil trikrat dekan, ekleziolog in ekumenski strokovnjak Franc Grivec prav tako. Profesor dogmatike Franc Ksaver Lukman je bil petkrat dekan in enkrat rektor univerze. Pravnik  Gregorij Rožman je postal ljubljanski škof med leti 1930-1959; biblicist Matija Slavič je bil dvakrat dekan in dvakrat rektor; zgodovinar in patrolog Josip Srebrnič, enkrat dekan ter škof na Krku,med leti 1923-1966. Profesor moralne teologije Josip Ujčič je bil dvakrat dekan, nato beograjski nadškof 1936-1964; filozof Aleš Ušeničnik trikrat dekan, enkrat rektor. Njegov starejši brat Franc Ušeničnik je bil profesor liturgike in pastoralne teologije ter prvi teološki dekan v okviru univerze; profesor cerkvene zgodovine in prava Janez Ev. Zore je bil prej prefekt v Zavodu sv. Stanislava.

Vsi izstopajo kot znanstveni, kulturni in narodni delavci. Koroški rojak Ehrlich, sodelavec jugoslovanske komisije na versajskih pogajanjih, je mednarodno priznani poznavalec religij(e), duhovnik za študente (akademike), delavec za neodvisno univerzo in mučenec za samostojno Slovenijo. Slabo je Slovencem poznano odmevno mednarodno vrhunsko znanstveno in strokovno delovanje prijatelja Slovanov Franceta Grivca, organizatorja simpozijev na Velehradu na Češkem in zavzetega delavca za ekumensko Cerkev. Franc Ksaver Lukman poznavalec cerkvenega nauka,urednik, prevajalec očetov, organizator in vplivni univerzitetni profesor je bil rektor UL v zahtevnem času iskanja novih prostorov UL. Poleg Ušeničnika je sodeloval tudi pri pripravi za ustanovitev Slovenske akademije znanosti. Rožman nam je sicer poznan kot ljubljanski škof, odmevne so tudi njegove razprave glede splošnega cerkvenega prava ter vprašanj koroškega plebiscita in konkordata v Jugoslaviji.

Matija Slavič odigral pomembno vlogo na versajski konferenci

Matija Slavič profesor, biblicist, strokovnjak in prevajalec sv. pisma in državnik je odigral pomembno vlogo na versajski konferenci kot strokovnjak za Prekmurje; bil je dekan in rektor v zahtevnih obdobjih univerze. Zgodovinar in patrolog Srebrnič je kot zapisnikar podkomisije za TEOF deloval z vso osebno predanostjo. Bil je dekan in tudi vesten sodelavec Bogoslovnega vestnika z razpravami o starejših cerkvenih očetih, bil od leta 1920 tudi predsednik Leonove družbe, krščanske znanstvene ustanove ter soorganizator 5. Katoliškega shoda 1923 v Ljubljani.

Josip Anton Ujčič, moralni teolog se je odlikoval z mednarodnim delom na tem področju skupaj z avstrijskim teologom dr. Seiplom, ki je bil zvezni kancler in razpravami o grehu in drugih moralnih vprašanjih. Kot vršilec dolžnosti  predsednika Jugoslovanske škofovske konference si je prizadeval za ureditev odnosov med vodstvom nove komunistične državo in Cerkvijo v »zadnji fazi revolucije« po letu 1952. Aleš Ušeničnik je bil priznani filozof, član rimske Akademije sv. Tomaža, pisec številnih znanstvenih in drugih del, 50 let odločilni krščanski kulturni voditelj, rektor, dekan in soustanovitelj Slovenske akademije znanosti (1938). Med trojico podkomisije teološke fakultete: Zore, Aleš  Ušeničnik je bil tudi njegov starejši brat France pastoralist in liturgist, pisec številnih člankov ter Pastoralnega bogoslovja. Janez Ev. Zore je bil najprej prefekt v zavodu sv. Stanislav, nato profesor cerkvene zgodovine, poverjenik pri slovenski narodni vladi za bogočastje ter vpliven član pri ustanavljanju Univerze.

Znamenja prevratnega in izzivalnega časa za slovenski narod

Skozi življenje in delovanje teh ne le za univerzo in znanost, pač pa za splošno krščansko duhovno in narodno kulturo, politiko pomembnih ljudi, se zarisujejo znamenja prevratnega in izzivalnega časa za slovenski narod. Njihovo delovanje je slabo ali izkrivljeno poznano slovenski še posebno mlajši javnosti, zato si težko ustvari pravo podobo njihovega dela za narodov duhovni, kulturni in socialno-politični razvoj in blagostanje. Teološka fakulteta je v zborniku revije Bogdan Kolar (ur.) UČITELJI Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze  v Ljubljani (Acta Ecclesiastica Sloveniae 41, Ljubljana Teološka fakulteta UL 2019,  312 str. ) izdala podroben pregled in pomen njihovega dela ne le za univerzo pač pa za Slovence sploh.

Zato je zbornik ob stoletnici tudi prilika, da se slovenska katoliška in laična, tudi univerzitetna javnost ob 100 letnici UL seznani  z bolj objektivno podobo in vlogo teh mož v zahtevnih časih narodovega razvoja na poti k samostojnosti in tako z njihovim pomenom za samostojno Slovenijo. Delo je dragocen prispevek k jasnejši in bolj objektni podobi našega narodnega nastanjanja in razvoja ter v marsičem tudi prispevek k tranzicijskemu očiščenju slovenske duhovne in politične kulture. V njej imajo obravnavani profesorji UL ključno vlogo, saj so njihove bogate in darovite osebnosti pustile neizbrisne sledi. Ne le za Cerkev in TEOF, za celostno narodno kulture je poznavanje njihovega dela očiščevalni proces.

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila

Avtorji v zborniku poleg že znanega opozarjajo tudi na podrobnejša in manj znana dejstva in razsežnosti, ki v novi luči odslikavajo ustanovitev in razvoj UL in vloge TEOF v luči narodnega duhovnega in kulturnega razvoja Slovencev. Marsikaj tega v bivšem režimu ni bilo mogoče zapisati, zdaj se polagoma izrisuje ta bolj celostna narodno-politična podoba Slovencev in Slovenije; dva oziroma celo trije profesorji pa so kot škofje vplivali tudi izven naših meja, Srebrnič na Krku, Ujčič v Beogradu in Rožman po vojni in revoluciji v zamejstvu.

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila in so bili ter so danes še bolj izziv za spraševanje in preverjanje naše duhovne in narodnostne istovetnosti. Brez teh izvorov ostaja slovenski narod pohabljen in okrnjen v svoji zgodovinski celovitosti, kar pa je ovira za njegov nadaljnji celostni kulturni in duhovni razvoj. Da spričo polpreteklih ujetosti to ostaja problem, potrjujejo tudi  različni pritiski in manipulacije v zvezi s stoletnico UL in tudi drugih za narod pomembnih obletnic. Naloga očiščenja tako vsaj posredno ostaja izziv pri vseh takih in podobnih obletnicah, ki stalno zastavljajo vprašanje, kaj smo, od kod smo in kam hočemo iti kot osebe, narod in država. Antropološko dejstvo ostaja, da brez izvorov tudi uspešne prihodnosti ne more biti, zato so taka dela izjemnega pomena.

The post Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Apr 2020 at 21:34

24 ogledov

Mnogo ljudi, ki bi morali biti v prvih bojnih črtah, je danes na bolniški
Naše prve bojne črte so v zdravstvu, policiji, civilni zaščiti, domovih za ostarele, trgovinah, na ministrstvih in še kje. Vsak, ki požrtvovalno prihaja na svoje delovno mesto, ali se samoizolira, da zaščiti svoje domače, ki naredi še nekaj več, kakor je dolžan, je junak in ima naše spoštovanje in občudovanje. The post Mnogo ljudi, ki bi morali biti v prvih bojnih črtah, je danes na bolniški appeared first on Časnik.

Wed, 1. Apr 2020 at 00:22

81 ogledov

Janševa tretja vlada deluje učinkovito, inkluzivno in odgovorno
Ko morajo ljudje in Vlada izbirati med zdravjem in druženjem, med boleznijo in potovanjem, med verjetnostjo smrtnega izida bolezni in javnimi izdatki za zdravstvene ustanove, so prisiljeni tehtati in sprejemati težke odločitve. The post Janševa tretja vlada deluje učinkovito, inkluzivno in odgovorno appeared first on Časnik.

Tue, 31. Mar 2020 at 00:05

106 ogledov

Obdržimo samo gasilce ali pa se resno lotimo izgradnje obrambnih sil
Ko krešemo mnenja o profesionalni ali naborniški vojski, se je treba vprašati, koliko evrov ali dolarjev je vredna južna Koroška, ki smo jo po prvi svetovni vojni izgubili zaradi svoje vojaške impotentnosti, ali koliko je vreden Piranski zaliv in prost izhod na odprto morje (poleg še nekaterih manjših slovenskih zaselkov), ki smo jih izgubili iz enakega razloga, saj se jih je Hrvaška kratko malo prilastila? Možno je, da te ozemeljske izgube še niso zadnje! The post Obdržimo samo gasilce ali pa se resno lotimo izgradnje obrambnih sil appeared first on Časnik.

Tue, 31. Mar 2020 at 00:03

104 ogledov

Pismo iz prvih bojnih vrst
Zaenkrat lahko rečem, da smo v Celju dobro pripravljeni. Srečujemo se z mnogimi dvomi, saj takšno stvar delamo prvič, vendar smo dovolj zgodaj postavili strukture in pripravili prostore, da lahko vadimo pred najhujšim vrhom, ki prihaja. Te dni čutimo kot zatišje pred viharjem, saj vemo, da bo veliko ljudi potrebovalo našo pomoč.  The post Pismo iz prvih bojnih vrst appeared first on Časnik.

Mon, 30. Mar 2020 at 08:59

109 ogledov

Cerkev na Slovenskem obnavlja posvetitev naše domovine Jezusovemu in Marijinemu Srcu
Povabljeni v ponedeljek, 30. 3. 2020, zvečer ob 21, uri v vseslovensko molitveno navezo z obnovitvijo posvetitve, ki jo je Marija v Fatimi leta 1917 tako priporočala in bi po njenem zagotovilu lahko preprečila katastrofo druge svetovne vojne. Zaupajmo, da če tokrat ne bomo zamudili, lahko Marija uresniči svojo obljubo tudi v krizi pandemije novega koronavirusa. The post Cerkev na Slovenskem obnavlja posvetitev naše domovine Jezusovemu in Marijinemu Srcu appeared first on Časnik.

Sun, 29. Mar 2020 at 07:03

149 ogledov

V čigavih rokah je korona?
Zvečer bom sedla z družino k družinski mizi in zmolila rožni venec. Sklonili bomo glave in prosili Boga odpuščanja. In za usmiljenje, da odvrne od nas kugo, to na Zemlji. In še kar je bolj važno – kugo večnega pogubljenja. The post V čigavih rokah je korona? appeared first on Časnik.
Teme
mnenja z mero cerkev na slovenskem stoletnica teološka fakulteta univerza v ljubljani

Zadnji komentarji

mozetič uroš :

1.04.2020 11:43

Prvoaprilska šala - mar ne !? naprej pa brez šal ..... ostanite doma, z lizilom si perite roke, medtem ko vam perejo možgane. Corona virus je epohalna prevara. Psihološka vojna operacija proti človeštvu in njegovim svoboščinam pod taktirko mednarodnih fašistoidnih psihopatskih elit! Kar naekrat pa vlado in poslance skrbi za naše zdravje, mar ne!? Tako zelo, da so si sami povečali plače, medtem ko so strpali ljudi v njihove domove, prepovedali gibanje in druženje po pretvezo morilskega virusa - ki ne obstaja ! se zdi znano .... podobno je deloval fašizem v prejšnjem stoletju. Imamo pa res kratek spomin ! Ko se tako tolčemo po prsih o dosežkih - največji dosežek, ki bo zagotovo ostal v spominu ljudi, da so totalno sesuli gospodarstvo in pahnili pošteni delovni slovenski narod v prepad revščine. Še nasvet ljudem: na sonce v gibanje, vitamini D, C, B1-B6, A, folna kislina, cink selen, bezgov čaj ter drugi zeliščni čaji ipd. za ojačanje imunskega sistema in boste vsi zdravi - Vlada pa trdi,i da je zdravo, če trohnite v zatohlih prostorih in si perete roke z lizolom - kako zelo skrbijo za vaše zdravje mar ne. Popolno, samo še cepiti vas morajo, pa bo prevara popolna ! Ne nasedajte dezinformacijam zdravstvene statistike o žrtvah corona virusa. Lažejo vam v obraz. Živimo v medijsko propagandnem slikanju narave virusov - resnica je da virusi niso nalezljivi in niso vzrok nobene smrti, ker ne morejo obstati zunaj naših teles. Bodo pa smrtne žrtve in bolezenske posledice za obveznim ter prisilnim ceplenjem, ki nam ga bo vlada želela vsiliti ! Tam noter v covid19 patogeni vakcinaciji pa nas res čaka štetje mrtvih in resno obolelih ! Še grob podatek o smrtih v ZDA lansko leto 1. cca 700k ljudi umrlo za kardiovaskularnimi boleznimi in infarkti. 2. cca 600k za rakom 3. 440k umrlih zaradi zdravniške napake .... daleč na dnu lestvice domnevne smrti zaradi CV cca >3k cel svet na kolenih zaradi lažnega virusa, ob 440 tisoč umrlih zaradi zdravniške nesposobnosti pa nikogar v vladi ne gane - WOW ! https://www.youtube.com/watch?v=LZzIxnCHVDM&t=49s https://www.youtube.com/watch?v=nQDKKg220Zg https://www.youtube.com/watch?v=hLCvj3tRmIY https://wissenschafftplus.de/uploads/article/Dismantling-the-Virus-Theory.pdf
Franc Mihič :

14.12.2019 23:31

Kardinalov govor: korak do sprave ali odmik od nje? DNEVNIK, 26. julij 2016 Moje mnenje o spravi je, da je ta potrebna in mogoča. Kardinal dr. Franc Rode je na spominski slovesnosti na medvojne dogodke v Šentjoštu povedal žalostna dejstva, a ne vsa, kar žal ne prispeva k spravi. Kdor uči odpuščanje kot bistveni temelj vere in uči spravo, naj bo spraven, ne dvoličen, ker sicer vzdržuje sovraštvo in razdvaja narod. V objavljenem govoru kardinala namreč ne zasledim niti besede o spravi. Zelo sem razočaran. Pokojni prof. dr. Aleksander Bajt, član SAZU, medvojni član kraljeve vojske v domovini, enako kot olimpionik Leon Štukelj, je v knjigi Bermanov dosje zapisal: »Partija je med NOB, med okupacijo, prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije... Ni pa mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev.« O tem zadnjem pa kardinal in še marsikdo kar molči. Dejstvo je, da je zato padlo 7800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo, tudi po njej, 97.500 Slovencev. To neizpodbitno in nazorno kaže, koliko je bilo med NOB upora zoper okupatorja, ki ga sicer cenim. Žrtve državljanske vojne, na obeh straneh, pa so ogromne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, partizan, kristjan, član Demosa, je tedaj oklical: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik, je pred letom na javni spravni okrogli mizi v Zavodu sv. Stanislava vpričo predsednika države Boruta Pahorja jasno in glasno povedal in se strinjal, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državljanski vojni namreč nastopajo samo revolucionarji in protirevolucionarji, oboji so del naroda. Ni izdajalcev naroda. Dejstvo, ki omogoča in terja spravo. Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Nemčiji, na temo sprave pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.« Metropolit nadškof msgr. Stanislav Zore je jasen in poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.« Dr. Spomenka Hribar pa pravi: »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav.« Žalostno je, da sedanja oblast še vedno taji državljansko vojno oziroma revolucijo, čeprav je bila ta opevana vse do osamosvojitve, saj je bila temelj in vzrok za razpad režima SFRJ. Skrajni čas bi torej že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da državna politika in njene institucije, odgovorne za naš razvoj, sprejmejo objektivno zgodovinsko resnico, to je, bila je državljanska vojna in bil je upor zoper okupatorja, in prenehajo razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce«. Mogoče bi nam tudi kardinal dr. Rode lahko že enkrat povedal, da je bila med drugo svetovno vojno revolucija oziroma državljanska vojna, z velikanskimi žrtvami na obeh straneh, in tudi upor zoper okupatorja, kar bi zvenelo realno in spravno! To bi lahko bil korak za spravo, če kardinal resno misli, da je potrebna v državi in je korak kot vzor za oblast. Sprava je pogoj za dobro perspektivo in za kreiranje ter doseganje skupne vizije Slovenije. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042747357/mnenja/odprta-stran/kardinalov-govor-korak-do-sprave-ali-odmik-od-nje

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani