Ko deluje »nevidna roka« države
Spletni Časnik
Državnozborske volitve 2014

Petek, 6. Februar 2015 ob 09:33

Odpri galerijo

Vlada je sprejela rebalans proračuna. Predlog sprememb je v Državnem zboru, ki bi ga naj obravnaval že na svoji februarski seji. Glede na izjave akterjev vladnih strank pri potrditvi rebalansa ne gre pričakovati posebnih zapletov. Vlada bi naj z novim proračunom močneje zvišala izdatke in sicer za nekaj manj kot pol milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bi naj po novem znašal okrog 1,4 milijarde evrov, strukturni pa po trenutnih ocenah gospodarske rasti naj ne bi presegel 2,9% bruto domačega proizvoda. Hiter izračun pokaže, da je v predvidenem primanjkljaju za cca 400 milijonov premostitvenih izdatkov, ki jo je treba pokriti za izpeljavo kohezijskih investicij pretekle evropske perspektive, ostala milijarda pa bi naj pomenila strukturni primanjkljaj. Delež strukturnega primanjkljaja je nižji zaradi nove metodologije merjenja bruto domačega proizvoda, kar je že vključeno v aktualnih ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj o gospodarski rasti.

Proračun je nastavljen zelo na tesno, saj je teh 2,9% primanjkljaja tik pod zgornjo dovoljeno mejo zadolževanja, ki je še skladna z zavezami do programa Evropske komisije za odpravo makroekonomskih neravnovesij, v katerem je Slovenija. Ob tem velja poudariti, da je Slovenija podpisnica mednarodne pogodbe o okrepitvi proračunske discipline, ki postavlja zgornjo mejo zadolževanja državnega proračuna na 0,5% bruto domačega proizvoda in da je »prekomerno zadolževanje« države omejeno s fiskalnim pravilom. Mejo 0,5% bruto domačega proizvoda namreč predvideva tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki je trenutno v drugi obravnavi v Državnem zboru in za katerega sprejetje mora biti zagotovljena dvotretjinska večina.

Načrtovano povišanje državnih izdatkov v novem predlogu proračuna ni presenetljivo, če vemo, da bo velik del aktualnih evropskih projektov v Sloveniji iz obdobja prejšnje evropske perspektive, padel v leto 2015. Službe ministrstva za finance so ob novem predlogu proračuna torej poračunale višino potrebnih premostitvenih sredstev, ki jih bo naša država morala zagotoviti v letu 2015 za izvajanje omenjenih evropskih projektov in za zaprtje omenjene finančne perspektive. Novega proračuna se je zaradi obsežne prisotnosti izdatkov za sofinanciranje evropskih projektov prijel vzdevek »investicijski«. Ustreznejše poimenovanje bi bilo »kohezijski«. Tekoča izvedba financiranja kohezijskih projektov terja precejšnje krčenje državne potrošnje na »nekohezijskih« postavkah, saj država mora ohraniti likvidnost in ne sme preseči dogovorjenega primanjkljaja v višini 3% BDP. Ob trenutno ugodnih pogojih financiranja na finančnih trgih in ob pričakovanjih glede dodatnega znižanja obrestnih mer na novo izdani dolg pred aktivnim vstopom Evropske centralne banke na trg državnih obveznic, lahko pričakujemo krepitev teženj po dodatnem zadolževanju tudi pri zakladnikih ministrstva za finance.

Kohezijski izdatki torej iz aktualnega proračuna izpodrivajo nekohezijske. Dobra stvar izpodrivanja je v tem, da bo morala vlada vsaj do določene mere odrezati lastno porabo na nekohezijskih postavkah in se lotiti čiščenja odvečnega stroškovnega balasta med svojimi izdatki. Če bi ji to uspelo ob ohranitvi enake ravni kakovosti storitev, ki jih trenutno ponuja, bi s tem dolgoročno dvignila učinkovitost enote ponujene storitve državljanom, kar bi bil korak v smer cenejše države.

Vlada bi naj za financiranje kohezijskih projektov zniževala tudi izdatke za socialne transfere. Socialne transfere bi naj oklestila v skupni vrednosti približno 180 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj polovico celotnega obsega ocenjenih neto premostitvenih kohezijskih potreb. Klestenje nekohezijskih izdatkov bi moralo biti izpeljano brez zniževanja prejemkov, ki imajo naravo nefundiranih zavez države do državljanov, torej v prvi vrsti pokojnin iz sistema sprotnih izplačil pokojnin ter prejemkov za socialno najbolj šibke, ki jim je preko sistema transferov zajamčena višina preživetvenega dohodka. Pokojnine izhajajo iz vplačevanja v pokojninsko blagajno in imajo naravo pogodbene obveznosti izplačevalca in njihovo spreminjanje bi pomenilo samovoljen poseg države v implicitno pogodbeno razmerje med državo in upokojencem. Prav tako se ob zniževanju državne potrošnje ne bi smelo posegati v tiste kategorije socialnih transferov, ki jih prejemajo ljudje z dna družbene lestvice. Morebitne prihranke pri izvajanju socialne varnosti in izplačevanju pokojnin je v prvi vrsti treba doseči z dvigom učinkovitosti in obe blagajni dolgoročno očistiti balasta, ki se pojavlja na strani izplačevanja. Ob tem je treba poudariti, da se bodo v času izvajanja evropskih projektov socialni transferi gotovo do neke mere znižali sami po sebi in sicer zavoljo nekoliko višje zaposlenosti v sektorjih, ki bodo deležni teh vlaganj, vendar v precej nižjem obsegu od 180 milijonov.

Minister za finance program kohezijskega trošenja povezuje z dolgoročnejšim dvigom gospodarske aktivnosti, ki bi naj pripomogla k dolgoročni stabilizaciji državnega primanjkljaja znotraj okvirja 0,5% bruto domačega proizvoda. Gospodarska aktivnost se bo zaradi večje intenzivnosti vlaganj v kohezijske projekte gotovo nekoliko dvignila v panogah, ki bodo deležne teh vlaganj, dvig gospodarske aktivnosti pa bo pozitivno vplival tudi na srednjeročne težave vlade pri zapiranju prihodnjih dveh, morda treh proračunov. Vendar, omenjena strategija ne zagotavlja dolgoročne stabilizacije državnih izdatkov s prihodki niti ne rešuje vprašanja odprave strukturnega primanjkljaja, saj se le deloma dotika strukturnih značilnosti slovenskega javnega sektorja in sicer le v tistih delih, kjer bo vlada uspela sanirati nakopičen balast oziroma se umakniti svobodni gospodarski pobudi državljanov.

Beri Dalje

Ko deluje »nevidna roka« države - Časnik

Udarila bo »nevidna roka« državnega trošenja. Če s Smithovo nevidno roko mislimo na hipoma prikrite, a na daljši rok pozitivne učinke svobodnega sodelovanja dveh posameznikov, ki vsak zase zadovoljujeta lastne cilje, a sta primorana to početi na način zadovoljevanja medsebojnih ciljev, pa z nevidno roko državnega trošenja mislimo na pest prikritih posledic politik obsežnega državnega trošenja.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

15879 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

15837 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

15903 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15321 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15287 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15234 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.
Teme
Novice

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Ko deluje »nevidna roka« države