Novi proračunski dokumenti vlade so enaki podpisu kapitulacije – ali pisma o nameri, da ne nameravamo narediti, kar bi bilo treba.
Celotno sliko najbolj nazorno prikaže tabela iz prejšnji teden sprejetega Programa stabilnosti. Tabela primerja ključne številke novega programa s programom, ki ga je pred letom dni sprejela vlada Alenke Bratušek.
Nerazumno popuščanje pri primanjkljaju države
Napovedana gospodarska rast je v novem programu bistveno višja. To je razumljivo glede na spodbudne podatke v zadnjem času. Razlike so velike: lani je bila gospodarska rast od prvotno načrtovane višja za 2,1 odstotne točke, letos naj bi bila višja za 1,7 odstotne točke. Tudi v prihodnjih letih naj bi bila vsaj za pol odstotne točke višja od tiste, ki je bila predvidena v lanskem programu.
Kljub tako močno izboljšanim gospodarskim razmeram pa bo primanjkljaj države pod Cerarjem in Mramorjem višji od tistega, ki sta ga načrtovala Bratuškova in Čufer. Letos naj bi bil primanjkljaj 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) namesto 2,5 odstotka, kot je bilo napovedano v lanskem programu. Prihodnje leto naj bi bil 2,25 odstotka namesto prej načrtovanega 1,5 odstotka. V prihodnjih dveh letih se bo odstopanje od načrtov samo še povečalo, saj bo Cerar-Mramorjev primanjkljaj za dober odstotek BDP višji od tistega, ki ga je načrtoval dvojec Bratušek-Čufer.
V programu ni nikakršne razlage, zakaj se je vlada odločila za popuščanje pri ciljih glede primanjkljaja. Tako je tudi prav. Takšnega popuščanja namreč ni mogoče razložiti. Preprosto ne obstaja pameten in ekonomsko smiseln stavek, s katerim bi slovenski finančni minister svojim kolegom iz drugih držav lahko razložil, zakaj ob izboljšanih gospodarskih razmerah načrtuje višji primanjkljaj in ne nižjega.
Kršenje evropskih proračunskih pravil
Evropska proračunska pravila in lanska priporočila Evropskega sveta od Slovenije zahtevajo, da strukturni primanjkljaj javnih financ vsako leto zniža vsaj za pol odstotka BDP. Vlada tega pravila ne namerava spoštovati, ampak bo strukturni primanjkljaj zniževala počasneje.
Kako bo vlada kršila evropska pravila, nam pove tabela na 14. strani Programa stabilnosti. Letos strukturnega primanjkljaja sploh ne bo znižala, ampak ga bo celo povišala za desetinko odstotka BDP. Da se odkupi, ga bo prihodnje leto znižala za 0,6 odstotka BDP in tako vsaj v povprečju dveh let spoštovala evropsko pravilo. Toda v prihodnjih dveh letih ga bo vsako leto znižala za samo 0,3 odstotka BDP, kar je spet premalo.
Seveda za to kršenje pravil ne boste našli nobene razlage ali opravičila. Našli pa boste napoved, da bo strukturni primanjkljaj izravnan leta 2020. Toda da bi ta cilj dosegli, bi morali strukturni primanjkljaj samo leta 2020 znižati za 0,8 odstotka BDP, torej za več kot v kateremkoli letu prej. Ni evropskega uradnika ali komisarja, ki bi verjel takšni papirnati obljubi.
Toda zakaj bi se vznemirjali glede leta 2020? Cerarja in Mramorja takrat že zdavnaj ne bo več na njunih trenutnih položajih in njima je pač lahko vseeno. Njunega zardevanja na za javnost zaprtih bruseljskih sestankih pa tudi ne bo nihče opazil.
Laganje Evropski komisiji
Vlada v svojih novih dokumentih ne le napoveduje kršenje evropskih pravil, ampak glede tega tudi debelo laže. V Nacionalnem reformnem programu, ki ga je vlada sprejela na isti seji kot Program stabilnosti, namreč piše tole: “V srednjeročnem obdobju Slovenija načrtuje postopno zniževanje strukturnega salda sektorja država skladno s fiskalnim pravilom oz. najmanj po 0,5 odstotka BDP letno.”
Vlada torej v enem dokumentu Bruslju obljublja nekaj, kar je v nasprotju z njenimi lastnimi številkami v drugem dokumentu, ki ga prav tako pošilja v Bruselj.
Kako je to sploh mogoče?
Zvijača je v metodologiji, tako kot smo pri zvijačah ministrstva za finance že dolgo navajeni. Tokratna zvijača se imenuje način izračuna potencialne gospodarske rasti. Izračunana po uradni evropski metodologiji je približno za polovico nižja od tiste, ki jo je izračunalo ministrstvo za finance (ki ob tem celo dodaja, da se jim tudi ta izračun še vedno zdi prenizek).
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
