Edina pot iz krize evra je ta, da se tudi države, ki tega doslej niso bile vajene, naučijo živeti z redom, dobro valuto in trdnimi proračunskimi omejitvami. Ne pa to, da začnemo iz evra delati zanič denar po vzoru nekdanje lire ali drahme.
V državi je 115 tisoč brezposelnih, celotna politika pa se ukvarja samo z eno preplačano službo v Bruslju. Slovenska politika je pod ravnijo solatarske tržnice. SD in Desus sta se zaradi zavistnosti svoji nekdanji šefinji vlade lotili celo rušenja celotne Junckerjeve ekipe. Novi mandatar si je pa res izbral odgovorne in konstruktivne vladne partnerje za prihodnja štiri leta.
Najbolj me pri tej zadevi preseneča, da v kampanji proti Alenki Bratušek svoje evropske žetone po nepotrebnem meče na mizo SDS. Predsednica odhajajoče vlade je za domače potrebe tako ali tako politično truplo in najpametneje je pustiti, da si roke v ihtavem obračunavanju z njo umažejo nekdanji zavezniki, ob asistenci večine medijev, pa mogoče še KPK. Za slovensko desnico, pa tudi Slovenijo, ni nobene razlike, če je komisarka Bratuškova, ali pa Karel Erjavec, ali Tanja Fajon. SDS bi sebi in državi naredila uslugo, če bi opustila stalne pritlehne prepire in se osredotočila na velike teme razvoja in prihodnosti. Ker, ne se slepiti, kljub novi vladi ostajajo vse še kako odprte.
Mogoče pa se motim. Mogoče pa se politiki z gospodarskimi vprašanji sploh ni treba ukvarjati. Lahko počaka, da nam jih bodo rešili Nemci, saj nam jih po novih »strokovnih« ugotovitvah tako ali tako ti povzročajo. Tako nas namreč v svoji zadnji ofenzivi proti nemški vlogi v EMU spet prepričuje naš najproduktivnejši ekonomist Jože P. Damijan (v nadaljevanju JPD). Po njegovem Nemčija z nasprotovanjem dodatnemu sproščanju fiskalnih omejitev in pošiljanju denarja iz bogatih držav revnim (transferni uniji) potiska evrsko območje v deflacijsko spiralo in na rob razpada, revnejše članice pa v trajno depresijo. In bojevito poziva k organiziranju protinemških koalicij, ultimatom Nemčiji, grožnjam z izstopom iz EMU ali z izključitvijo Nemčije iz EMU ali pa k ustanovitvi konkurenčnega južnega evra. Damijanova diagnoza je tako zgrešena in zavajajoča, kot so njegovi predlogi nezreli in neodgovorni. Zasluži podroben odgovor.
1. Najprej, tako lahkotno opletanje z ultimati, pa izključitvami, pa izstopom iz evra, pa delitvam evrskega območja, kot si ga privošči JPD, ni vredno nekoga, ki se ima za resnega in odgovornega ekonomista. JPD se očitno sploh ne zaveda, kakšne velikanske količine političnega kapitala evropskih elit in volivcev so vložene v projekt evra. In očitno mu niti slučajno ni jasno, kakšne daljnosežne in usodne posledice bi razpad evra prinesel za združevanje Evrope kot ekonomski, politični in mirovni projekt.
2. Z Damijanom se sicer strinjam, da bi evrsko območje moralo definirati mehanizme izstopa članice, ki bi to želela, pravila za poznejšo vnovično vključitev take članice ter pravila in vire za pomoč ECB taki članici ob šokih, ki bi jih izstop pomenil. Tak mehanizem bi pomirjajoče vplival na finančne trge, saj morebiten izstop članice ne bi bil več nejasen grozljiv bavbav, ampak definiran, pregleden in predvidljiv proces. Po drugi strani se mi to zdi popolnoma akademsko vprašanje, saj si niti slučajno ne predstavljam, kako bi bil izstop z evrskega območja v katerikoli članici politično izvedljiv. Še posebej v kateri od članic, ki bi jim tak izstop potencialno lahko prinašal določene koristi, torej v obrobnih državah, ki imajo težave z vzpostavljanjem in vzdrževanjem lastne konkurenčnosti v razmerah trdne valute. Tak predlog bi za katerokoli vlado v obrobni državi pomenil isto kot priznanje: »Smo luzerji, ne zmoremo tekmovati v prvi ligi, raje se vračamo na naše vaške tekme.« Si lahko JPD predstavlja, da bi v Sloveniji prišla v parlament stranka, ki bi predlagala izstop iz evra? Še Siriza ali Združena levica si ne upata česa takega. Taka stranka v Sloveniji ne bi prišla niti na rob parkirišča pred parlamentom. Podobno je v drugih obrobnih državah. Volivci tam politiko sicer slabo razumejo, makroekonomijo še slabše, a instinktivno čutijo, da je evro zanje zadnji okop urejenosti in stabilnosti proti nakanam parazitskih domačih elit.
3. Damijana prosim, naj malo natančneje razloži, kako si predstavlja izstop Nemčije iz evrskega območja oziroma njeno izključitev. Si sploh predstavlja, kakšen pretres za finančne trge in druge članice bi to pomenilo? Naj mu malo pomagam. Izstopu Nemčije bi takoj sledilo še vsaj od pet do sedem drugih tako imenovanih severnih članic, ki se prav tako zavzemajo za fiskalno odgovornost kot podlago denarne unije in na evrskem območju brez Nemčije niti slučajno ne bi želele vztrajati. Nato bi nenadoma Francija ugotovila, da je zdaj sama tisti temelj unije, od katere vsi pričakujejo solidarnost, denar in podporo, ter bi hitro še sama pobrala šila in kopita. Hitro bi ostali s pravim južnim evrom.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
