Boga sem našel v svojem notranjem glasu, ki mi govori, kaj smem delati in česa ne, pa tudi kaj moram storiti in česa ne smem opustiti, ker je tudi to lahko greh, kot tudi v vesti, ki me kaznuje, če storim kaj hudega.

Katoliški misleci se sprašujejo, kakšen razvoj čaka Katoliško Cerkev zaradi vztrajanja pri dogmah in nekaterih pravilih

Med misleci, ki iščejo odgovor na ta vprašanja, je tudi mag. Vinko Ošlak, saj tudi on ob krizi v Cerkvi ostro kaže s prstom na problem cerkvenih dogem oz. neizpodbitnih resnic. Ob prebiranju Rebulovih kolumen v Družini je npr. zapisal (Reporter, 29. aprila 2017), da je

»vsaka druga kolumna izpod njegovega peresa genialna, prav tako pa je vsaka druga povsem mimo. Kadar ga zavedejo značilne zmote katolicizma, kakor kult Marije, svetnikov in angelov, prikazovanja, skratka okultizem (nauk o skrivnih neznanih silah, pr. avt.), prikrit v Katoliški Cerkvi, pade, celo zelo globoko. Ko pa piše o Kristusu, je kakor naš brat. Tu ne vidim kaj dosti razlik med svojimi in njegovimi pogledi. Tako on menda moli zame, da bi se vrnil Rimu, jaz pa molim zanj, da bi se obrnil v smer večnega Jeruzalema …«

Duhovnik in publicist Bogdan Vidmar pa priznava, da smo priče vedno ostrejšemu razhajanju tudi znotraj same Cerkve, to je »med t. i. konservativnimi in liberalnimi strujami. Vendar ta razhajanja niso nova … in Cerkev se je skozi zgodovino prenavljala in spreminjala svoja stališča, če npr. pomislimo na njen odnos do Judov, do vprašanja verske svobode, do pogreba samomorilcev, mrtvorojenih otrok idr.«.

Pri tem pa se sprašuje, do kakšnega razvoja Katoliške Cerkve lahko pride v prihodnosti. Na njena vrata namreč trkajo nova in nova resna vprašanja, kot so »nerazvezljivost zakona, prepoved obhajanja ljudi, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, problem spolnosti pred poroko, odnos do istospolnih zvez«. K temu bi lahko dodali tudi vprašanje odprave celibata duhovnikov, žensko duhovništvo in še marsikaj drugega, kar so nekatere krščanske Cerkve že davno sprejele za normalno.

Marko Kremžar: »Katoliška cerkvena barka se ne bo potopila, dokler bo vsaj nekaj parov rok metalo vodo čez krov.«

Pred  kratkim preminuli dr. Marko Kremžar, politik, ekonomist, pisatelj in publicist ter ena osrednjih osebnosti slovenske diaspore v Argentini, je v intervjuju v zadnji številki Domovine v svoji neuničljivi veri v človeka in življenje dejal, da se katoliška cerkvena barka ne bo potopila, »dokler bo vsaj nekaj parov rok metalo vodo čez krov, pa četudi le s prgišči (več)