Dela obnove na vatikanski baziliki sv. Petra se nadaljujejo. Trenutno gradbeni odri, ki se s triindvajsetimi nadstropji dvigujejo skoraj petdeset metrov visoko, zakrivajo severno pročelje. Vtis veličine je nedvomno podoben tistemu, ki ga je bilo mogoče dobiti v 16. stoletju na gradbišču bodoče mogočne zgradbe. Še posebej, če se upošteva zapletenost obnove in težave pri vnaprejšnji pripravi ter zagotavljanju varnosti, si lahko predstavlja, koliko energije je zahtevala gradnja v tisti dobi. Takratno gradbišče je dolgo vodil Michelangelo Buonarroti. Za sedanjo obnovo pa je odgovorna Uprava bazilike sv. Petra.
Veličina in detajli Michelangelovega dela
Kdor ima možnost sprehoditi se po gradbenih odrih, se mu pred očmi odpre vesolje veličastnosti, lepote in bogastva detajlov. Znano je, da Michelangelo leta 1546 vloge arhitekta nove bazilike ni sprejel z velikim navdušenjem. Dobro je namreč vedel, kakšne težave skriva v sebi gradnja, ki se je takrat vlekla že štirideset let in je v tem času doživela več sprememb ter tako povzročila ogromne in nepotrebne izdatke. Kljub temu mu je bilo vse od začetka jasno, da se mora vrniti k prvotnemu Bramantejevemu načrtu in izključiti Sangallove predelave. Vseeno pa je prvotnemu načrtu dodal osebno noto in s tem tudi dodatno veličino. Prav o slednji pričuje množica še danes vidnih detajlov, ki nam z igro med seboj prepletenih luči in senc prikazujejo čudovito umetniško delo.
Samo duh genija, kot je bil Michelangelo, lahko pojasni, zakaj je bilo potrebno toliko pozornosti posvetiti detajlom, ki jih je mogoče občudovati zgolj z razdalje nekaj metrov. Za Michelangela je bila umetnost najvišji izraz človeškega dela. Prepričan je bil, da kamen v svoji notranjosti nosi duha. Le-tega kamnosek lahko osvobodi, da postane viden vsem, ko izraža harmonijo stvarstva v njegovih raznovrstnih oblikah. Vsak, tudi povsem obstranski element, je torej sestavni del te harmonije, v kateri so temeljnega pomena prav vsi kamni. Sedanja restavratorska dela nam tako na nek način razodevajo umetnika, ki je bil doslej neznan.
6800 kvadratnih metrov
Vendar pa ne gre samo za umetniško mojstrovino, temveč tudi tehnično. Med drugim si moramo predstavljati, da je kamen z merami 70x110x186 cm težak okoli 3500 kg. In takih kamnov je veliko na baziliki sv. Petra, četudi v 16. stoletju seveda še ni bilo moderne tehnologije.
Dela obnove, ki so se sicer začela leta 2007, trenutno potekajo na kamniti površini, ki obsega preko 6800 kvadratnih metrov. Za pomoč na gradbišču je bilo poskrbljeno za dve dvigali, ki služita tako za transport oseb kot materiala. Poleg njiju se nahajajo tudi montažne kovinske stopnice za nujne primere. Celotna kovinska površina gradbenih odrov je prekrita s protiprašnim pregrinjalom. Vse to danes lahko bistveno olajša delo, medtem ko se je Michelangelo v 16. stoletju, da bi lahko nadzoroval potek gradnje, kot osemdesetletnik do iste višine moral vzpeti stopnico za stopnico.
Vir: Radio Vatikan
