Poleg knežjega kamna, vojvodskega prestola, kamnitih miz dvanajstij (ob katerih je zasedala in pravdala slovenska veča pod lipo, slovenskim drevesom življenja), kipcev slovenskega sončnega boga Belina ter njemu posvečenih tročanov ipd., je prav panter eden pomembnih povezovalnih, zgodovinskih insignij slovenskega naroda.

V slovenskih karantanskih grobovih iz 10. stoletja dokaj pogosto najdemo podobo stiliziranega panterja na t. i. luničastih uhanih, ki so ena izmed značilnosti slovenske ketlaške kulture, značilne za Karantanijo med 8. in 11. stol. V obdobju te kulture je panter upodobljen na številnih zaponkah in uhanih, najdenih na Ptuju, v Mengšu, Kranju, na Bledu, v Srednji vasi v Bohinju, v Kvaru pri Rožacu (Corno di Rosazzo) v vzhodni Furlaniji, v Ogleju in na številnih gornještajerskih najdiščih.

Začetki heraldike

V obdobju heraldike oziroma že ob njenih začetkih v 12. stol. se je panter pojavljal na številnih pečatih v Veliki vojvodini Karantaniji vsaj od leta 1143 dalje. Kot uradni grb je prvič izpričan leta 1160 na pečatu Otokarja III., mejnega grofa v Karantanski krajini ter upodobljen na bojnem praporu, imenovanem tudi gonfalon ali bandera. Kmalu zatem je izpričan tudi na pečatu koroškega vojvode Hermana leta 1163. Vojvoda je na njem v viteški opravi na konju, s ščitom v levici in s praporom v desnici. Že v istem času se začne panter v heraldični srednjeveški obliki pojavljati na pečatih po vseh slovenskih deželah. Črn karantanski panter je takrat sploh predstavljal enega prvih grbov v Evropi poleg cesarskega orla, angleškega leva, francoske lilije in portugalskega ščita.

Da gre v karantanskem grbu za črnega panterja, opisuje tudi viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu Parzival, v katerem dobesedno piše: »Črni panter na ščitu iz hermelina,« kar kasneje nadgradijo v črnega panterja na srebrnem ali belem ščitu.

Črni in beli panter

Okrog leta 1246 je prišlo do spora med vojvodstvom Koroško in vojvodstvom Štajersko, ker sta obe uporabljali enak grb – črnega panterja. Stanje je bilo za tedanje obdobje zelo nenavadno. Obe vojvodstvi sta imeli enak grb in enak bojni prapor – črnega panterja, saj je to znamenje izhajalo iz prvotne Karantanije, tudi obe novi vojvodstvi sta izšli iz nje. Že to dejstvo samo po sebi jasno kaže, da črni panter ni bil nikakršen »rodbinski grb Španhajmov«.

Kraljevo sodišče je razsodilo, da je Koroška starejše in prvotno vojvodstvo, ki predstavlja neposredno nasledstvo vojvodstva in zgodovinskega prava Karantanije, zato je lahko obdržala grb in prapor s črnim panterjem, Štajersko vojvodstvo pa je moralo grb in prapor spremeniti. Ker ni hotelo zamenjati svojega karantanskega znamenja, je zato zgolj spremenilo njegove barve. Tako je takrat za Štajersko nastal beli panter na zelenem polju, ki je grb avstrijske zvezne dežele Štajerska še dandanes. Omenjena dejstva Štiha, Pleterskega in njun krog jasno postavljajo na laž (več)