Vsepovsod po Evropi so protesti proti nepriljubljenim ukrepom proti pandemiji, tudi v Sloveniji, vendar so v Sloveniji protesti dosegli drugo dimenzijo. Deli politične opozicije prilivajo olje na ogenj, namesto da bi podpirali ukrepe in pomagali, da se Slovenija čim uspešneje izvleče iz pandemije; pa tudi zato, ker bo Slovenija v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske zveze. Poleg tega podpirajo tudi protestnike, ki v veliki meri niso miroljubni, ampak nekateri nastopajo s sovražnimi parolami oz. pozivajo celo k nasilju.

Protestirati so začeli, še preden je trenutna vlada sploh začela delati; niso ji pustili niti tistih stotih dni, kar je nekako nenapisano pravilo po nastopu vlade v demokratičnih družbah.

Sedanji boj opozicije spominja na delovanje KPS v okviru OF

In prav za oblast gre tudi današnji opoziciji in protestnikom. To bi bilo seveda normalno, če bi jim šlo samo za oblast, ki temelji na demokratičnih načelih in pravilih. Vendar tako kot leta 1941 in v desetletjih enostrankarskega režima niti tokrat ne gre za to. V delu opozicije in pri protestnikih je zakoreninjeno prepričanje, da levi politični opciji oblast pripada, kot ji je pripadala v času enoumja, pa tudi večino časa po osamosvojitvi. In če te oblasti nima, potem je nekaj narobe in je treba stanje čim prej spremeniti.

Prosto po Machiavelliju: cilj opravičuje sredstva. To spominja na odloke, ki jih je sprejel Vrhovni plenum OF pod taktirko KPS 16. septembra 1941. Takrat se je preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor, hkrati pa je sprejel sklep o monopolizaciji upora. Vsako delovanje zunaj OF oz. partizanov je razglasil za izdajstvo, pa četudi je bilo usmerjeno proti okupatorjem. V t. i. zaščitnem odloku je bila za izdajstvo predvidena smrtna kazen. Že to nazorno kaže, da končni cilj OF ni bila osvoboditev izpod okupatorja, temveč prevzem oblasti.

V Sloveniji naj bi vlada zatirala medije, čeprav je več kot očitno, da osemdeset odstotkov medijev trobi v en rog in proti vladi

Presenetljiv je seveda program, ki so si ga zadale levičarske stranke in protestniki na ulici. Je zelo kratek in jedrnat: odstranitev sedanjega predsednika vlade za vsako ceno. Na demonstracijah pa se pojavljajo simboli totalitarnih režimov (več)