»Kdo je ta duhovnik, čigar fotografijo hočejo vsi?« se je čudila fotografinja v Buenos Airesu. Še danes pa komaj kak Slovenec doma ve, kdo je bil ta asketski duhovnik, profesor, neutrudni delavec za narod, državnik, videc in spodbujevalec samostojne Slovenije. Ni bil v ospredju, čeprav je usmerjal odločilne korake narodovega življenja v svojem času. Bil je dejanski vodja koroških Slovencev. Na pariški mirovni konferenci je kot »zgolj« ekspert za Koroško nastopal strateško in tvorno za celotno delegacijo: »Prihajal je z naglimi, svežimi pobudami in se odlikoval po neomahljivi vztrajnosti.«

Na prošnjo prof. Kidriča je šel k sošolcu, policijskemu ravnatelju na Dunaju, posredovat za njegovega zaprtega sina Borisa; uslugo so komunisti dodatno zlorabili in ga razglasili za mednarodnega policijskega zaupnika.

Hišne pomočnice v Celovcu in v Ljubljani so bile deležne njegove pomoči. Skrbel je za uboge na gradu in v gramozni jami, za revne študente, begunce in ujetnike med obema vojnama. Številni so občutili blagodejno tvarno in duhovno pomoč in oporo skromnega teološkega profesorja. Zakaj torej umor?

»Nemi s solzami v očeh smo stali 26. maja 1942 ob njem in zrli vanj, ko je ležal v mlaki krvi pred nami v svoji ubožni zgodovinski pelerini … Nismo mogli verjeti očem … Kako se je mogel zgoditi bogoskrunski zločin nad tem maziljencem Gospodovim, ki je bil že sam po sebi dober in dober do vsakogar? … Trojni strel je bil zanj mučeniška krona …« […]

The post Lambert Ehrlich (1878–1942) je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade appeared first on Časnik.