Aleš Čerin: Ne priznavam avtoritete, torej sem. In lahko kolesarim po Ljubljani.
Čez dva, tri tedne pa lahko pričakujemo drugi val epidemije, hujši od prvega. S preobremenjenim zdravstvenim osebjem v skafandrih sredi poletne vročine in množico pacientov na respiratorjih, ki jih je treba oskrbeti z vsem, tudi menjati jim plenice.
Spletni Časnik

Petek, 15. maj 2020 ob 00:01

Odpri galerijo

In če mi vlada reče, da je treba držati socialno distanco, je jaz ne bom, pa naj stane, kar hoče. Niti za ceno bodočih naporov medicinskega osebja ne. Celo niti za ceno življenja bližnjega ne.

Aleš Čerin: “December 2019, še pred koronačasom. Ležim s sepso na intenzivnem oddelku Kliničnega oddelka za hematologijo v Kliničnem centru. Na intenzivnem oddelku se stvari dogajajo intenzivno in tako sem – hvala Bogu – po nekaj dneh intenzivnega in strokovnega zdravljenja z množico antibiotikov in potem, ko so se mi po kemoterapiji “vrnili” levkociti, intenzivni oddelek lahko zapustil.”

Vem več kot zdravnik

Predstavljajte si, da dva metra stran od vas leži moški, star kakih štiridesetih let, in hrope zaradi dihalne stiske – najbrž zaradi virusne pljučnice. Priključen je na dihalni aparat. Ni mu lahko.

Na intenzivnem oddelku za vse potrebe pacientov skrbijo medicinske sestre in medicinski tehniki* – tudi recimo za odvajanje vseh mogočih telesnih tekočin, da sem zelo nazoren.

Vseeno je bil mož toliko pri sebi, da je od zdravnikov zahteval zdravljenje na njegov način – s sodo bikarbono in javorovim sirupom.

Si predstavljate: imaš smrtno nevarno hematološko bolezen (najverjetneje je imel kakšno levkemijo), si na intenzivnem oddelku popolnoma odvisen od medicinskega osebja, pojma nimaš o zdravljenju – niti osnovne bolezni ne, kaj šele smrtno nevarnih zapletov …, pa vseeno poučuješ zdravnike, ki ti rešujejo življenje.

Nisi sposoben razumeti bolezni, ne poznaš niti osnov fiziologije in patofiziologije niti procesov v svojem telesu, si pa na kakšni internetni strani prebral mnenje čudaškega stručkota in sedaj pametuješ zdravnikom, kako naj te zdravijo.

Kaj se dogaja? Dvoje stvari.

Ne priznavam avtoritete!

Prvič, ne priznavamo nobene avtoritete. V tem konkretnem primeru moški ne priznava avtoritete zdravnika, ki se že kakih dvajset let ukvarja prav z boleznijo, kakršno ima on, o njej stalno študira in se v praksi srečuje z vsemi mogočimi primeri. Skratka, zdravnik, poln znanja in prakse, nima pojma, ti, ki nisi sposoben razumeti niti osnov, nimaš nobene prakse, prebral si pa dva čudaška članka, zdaj veš, kako naj poteka tvoje zdravljenje.

Pravzaprav kar na splošno ne priznavamo avtoritete. Mnogim je nikoli ni bilo treba. Ker je v življenju ni bilo. Ni bilo niti avtoritete Boga niti avtoritete očeta, ki bi povedal, kaj je prav, kaj narobe in bi ga morali poslušati. Niti ni bilo drugih avtoritet. Navadili smo se biti sami sebi avtoritete. Mame so nas pa v odsotnosti očetov vzgajale za srečo, za imeti se fajn, ne za delati prav, kot pravi Vesna Vuk Godina.

Tako mnogi danes delajo, kar je njim fajn, če jim pa ni fajn, nehajo delati tisto stvar. Ker ne poznajo koncepta avtoritete, zanje seveda tudi vlada ni nobena avtoriteta. No, vlada pa sploh ne.

In če mi vlada reče, da je treba držati socialno distanco, je jaz ne bom, pa naj stane, kar hoče. Niti za ceno bodočih naporov medicinskega osebja ne. Celo niti za ceno življenja bližnjega ne.

Napuh vsevednosti ali Dunning-Krugerjev efekt

Druga stvar pa je Dunning-Krugerjev efekt. Kaj je to? Dunning-Krugerjev efekt je v psihologiji kognitivna (spoznavna) pristranskost, v kateri ljudje z nizko sposobnostjo precenjujejo sami sebe, kar se kaže v obliki slabih odločitev. Zaradi nizke sposobnosti so ljudje nesposobni spoznati svoje napačne odločitve in ravnanja. Tako nesposobni trpijo za kompleksom navidezne večvrednosti, zanimivo pa je, da se dogaja tudi obratno: da sposobni svoje sposobnosti podcenjujejo.

Zdi se, da je Dunning-Krugerjev efekt zaznati v znatni množici državljanov, ki so v epidemiji covida-19 nenadoma ugotovili, da veliko vedo o virusih, še posebej o koronavirusih, pa o sposobnosti prenašanja virusov s človeka na človeka pa o možnostih prekuženja populacije …, in ugotovili, da je covid-19 navadna “gripca”. Tako lahko gremo na množično druženje s kolesi v centru Ljubljane tudi brez socialne distance in zaščitnih mask. Nekateri tudi z otroki na sedežih.

Vlada, ki je z ostrimi ukrepi virus ukrotila, tako da ni “zbezljal” ven iz okvirov našega zdravstvenega sistema, pa – po mnenju mnogih, ki trpijo za Dunning-Krugerjevim efektom – nima pojma. Mnogi tako ob prvih previdnih popuščanjih ukrepov naše vlade (in vlad po Evropi in svetu) ne upoštevajo več niti najbolj osnovnih ukrepov socialne distance. Takih, ki niso težki za izvajanje – 1,5 m distance med ljudmi. Poglejte, kako se ljudje obnašajo pred lokali.

Čez dva, tri tedne pa lahko pričakujemo drugi val epidemije. Najbrž bo hujši od prvega. S preobremenjenim zdravstvenim osebjem v skafandrih sredi poletne vročine in množico pacientov na respiratorjih, ki jih je treba oskrbeti z vsem, tudi menjati jim plenice.

Rešitev?

Ne vidim lahke in hitre rešitve. Morda je rešitev – tako kot vedno – le na ravni posameznika ali kot pravi dr. Andrej Perko:

“Rešitev je vedno samo v mikrokozmosu lastne družine in lastnega življenja. Potem lahko s svojim zgledom vplivamo na ljudi okrog sebe.”

Gre torej za osebno odločitev za ponižno držo v slogu: “Ne vem vsega,” ali še bolje: “Ne vem veliko oziroma ne vem skoraj nič.” Dr. Anton Stres je o ponižnosti dobro pisal v tedniku Družina in zapisal takole:

“Prava ponižnost zahteva, da smo pošteni do sebe in drugih in se zavedamo svojih omejenosti ter jih znamo sprejeti.” Tudi omejenosti na področju znanja s področja epidemiologije.

Ali kot je rekel Jordan B. Peterson v knjigi 12 pravil za življenje – Protistrup za kaos:

“Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.”

*Drage medicinske sestre in medicinski tehniki, 12. maja ste praznovali mednarodni dan medicinskih sester. Hvala za vsa vaša prizadevanja, za vso vašo skrb in prijaznost. Hvaležen.

The post Ne priznavam avtoritete, torej sem. In lahko kolesarim po Ljubljani. appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 15. Apr 2021 at 22:11

20 ogledov

Rigidna birokracija ni sposobna razviti delujočega nacionalnega stanovanjskega programa
Aktualno stanje na področju stanovanjske politike: pred praznovanjem tridesetega rojstnega dne smo, pa do danes še nobena vladna ali parlamentarna stranka ni imela moči, poguma ali volje za ureditev tega vprašanja. Volje ne gre zamenjevati s populističnimi pristopi in neresnimi predvolilni obljubami. Splošno znano je, da v Sloveniji primanjkuje vsaj deset tisoč stanovanj in prav toliko postelj za starejše državljane. Na slednjem segmentu se bodo stvari rapidno slabšale, saj otroci ne bodo imeli časa poskrbeti za starše, še večja težava pa je zaradi načina vzgoje otrok v individualiste, ki ne bodo pripravljeni skrbeti za starše in se s tem odreči svojemu načinu življenja. S tem bo država izdatno obremenjena, podporni programi za starostnike pa imajo že danes popolnoma zasedene zmogljivosti in povsem izčrpane zaposlene in skrbnike. Kaj storiti s praznimi stanovanji? Poseganje države v fond praznih stanovanj s posegi in pravnimi zagotovili o nedotakljivosti lastnine ocenjujem kot priznanje zgrešene stanovanjske politike. Vendar v tem programu, ko naj bi država in občine najemale prazna zasebna stanovanja za nadaljnjo podnajemniško shemo lastniki nepremičnin niso deležni spodbud, težko pa si predstavljam plačilo stroškov za nazaj na rovaš njihovega statusa, ko nepremičnine povsem nekoristne stojijo in po malem propadajo, pa še mnoge stanovanjske enote so predmet dedovanja in sporov, kamor pa si kot država ne bi upal vstopati. Predvsem ta moj program ne vstopa v pretekle težave, temveč se povsem na novo loteva vprašanj današnjega dne z jasno vizijo absolutne stabilnosti naložbenega razvojnega programa ... Prispevek Rigidna birokracija ni sposobna razviti delujočega nacionalnega stanovanjskega programa je objavil Časnik.

Thu, 15. Apr 2021 at 07:39

114 ogledov

Lenoba uniči naravni dar, učenje pa popravlja šibkost narave
Kdor bi si rad osvežil znanje in veščino vzgoje otrok, naj si prebere sestavek antičnega filozofa Plutarha (48–127), ki je bil v prevodu Dragice Fabjan objavljen v reviji Keria (Studia latina et graeca) VIII/1-2006. V njem dobimo v razmeroma kratkem besedilu osnovne napotke, kako vzgajati otroke. Dva tisoč let stari napotki so sveži, kot bi jih ravnokar napisal umen in moder psiholog, pedagog ali učitelj, ki se ne podreja modnim vzgojnim trendom, ki dajejo potuho otrokom in njihovim staršem. Seveda se moramo ob branju zavedati, da smo vstopili v antični svet genialnih filozofov, literatov in govorcev. Vstopili smo tudi v svet patriarhalnih odnosov, ki pa so jih – kot že od nekdaj – iz ozadja krojile ženske. Plutarh odklanja kaznovanje otrok s pretepanjem, vendar v duhu časa pripomni, da je to bolj primerno za sužnje kot za svobodno rojene otroke. Na drugem mestu pa izreče opozorilo, naj se s sužnji lepo ravna. Plutarh trdi, da tudi manj nadarjeni otroci s pametnim učenjem lahko dosežejo odličnost Pisec visoko ceni odličnost in plemenitost, ki jo otrokom posredujejo očetje, ki se ne družijo s katero koli žensko. Plemenit rod je zato lep zaklad za tiste, ki si želijo imeti v zakonu rojene otroke. Ob tem doda, da se otroci staršev odličnega rodu radi prevzamejo in postanejo oholi. Nekateri nasveti, ki jih deli ljudem, se nam morda zdijo smešni, a je v njih zrno resnice. Pravi, da morajo možje, ki pridejo k ženski, da bi imeli potomstvo, z njo občevati trezni. Tisti, ki ga je oče zaplodil pijan, je tudi postal pijanec. Za moralno odličnost mora človek združiti naravo, razum in dobro navado. Vsak človek izhaja iz narave, z razumom se uči, dobra navada pa omogoča stalno učenje, pri čemer Plutarh močno priporoča ponavljanje in vaje. Za vzor nam pokaže velike može grške kulture, kot so Pitagora, Sokrat, Platon in vsi, ki so dosegli neminljivo slavo. Pri tem opominja, da lahko tudi manj nadarjeni otroci, če so deležni pravega učenja in vaje, dosežejo odličnost. Lenoba uniči naravni dar, učenje pa popravlja šibkost narave ... Članek Vzgoja po grško – pred dva tisoč leti in tudi za današnjo rabo je objavil Časnik.

Wed, 14. Apr 2021 at 00:05

136 ogledov

Poslanci DeSUS-a glas razuma, z vlado delajo za upokojence
Vodstvo DESUS se mora odločiti, ali so politična stranka, ki skrbi zlasti za interese upokojencev, ali so pač ena od levih političnih strank, ki za svoje cilje upokojence zgolj izkorišča. Kaj se torej dogaja v stranki DeSUS? Na eni strani imamo vodstvo, ki menda grozi poslancem, da morajo glasovati z opozicijo. Na drugi strani pa imamo poslance, ki se vodstvu očitno upirajo. Naj še enkrat spomnim, gre za DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije), ki ima v svojem programu visoko med prioritetami, če ne že kar na prvem mestu skrb za upokojence, ki jo vsa ta leta v največji meri tudi volijo.  Pa poglejmo nekaj uradnih statističnih podatkov. V času med 2004 in 2008, ko je bil DeSUS v prvi Janševi vladi, so se pokojnine povečale za okoli 25 odstotkov. Sledilo je obdobje stagnacije pokojnin, tudi v drugi Janševi vladi. Članek Poslanci DeSUS-a glas razuma, z vlado delajo za upokojence je objavil Časnik.

Wed, 14. Apr 2021 at 00:01

147 ogledov

Razočaranje tudi nad nekdanjimi sodelavci iz Demosa
Letos, ko praznujemo trideset let naše suverenosti, lahko le ugotovim, da sem bil v veliki zmoti oziroma prevaran s strani tistih, s katerimi sem tesno sodeloval in jim verjel. Danes nekateri iz takratnih Demosovih vrst napadajo vsakogar in vse, ki se ne klanjajo starim komunističnim idejam. Ti namreč prek svojega podmladka še vedno obvladujejo večino medijev in velik del državnega gospodarstva ... Prispevek Razočaranje tudi nad nekdanjimi sodelavci iz Demosa objavil Časnik.

Tue, 13. Apr 2021 at 00:01

184 ogledov

Petsto let od zaslišanja Martina Lutra pred Zborom nemških stanov
Martin Luther je temu, kar ga je v Cerkvi motilo, oporekal na temelju Biblije. Izzval jezo verskih veljakov. Papež Leon X. je naštel 41 domnevnih zmot in pod grožnjo izključitve zahteval, da se jim v šestdesetih dneh spokorno javno odpove, česar pa ni storil. Poklican je bil v Worms, kjer je 17. in 18. aprila 1521 je potekalo prvo zaslišanje Martina Luthra pred Zborom nemških stanov ... Lažnemu evangeliju je Martin Luther energično oporekal na temelju Biblije, Božje besede. Njegov ugovor lahko povzamemo v nekaj točkah. Jezus Kristus je s svojo krvjo vse ljudi odkupil od greha in smrti, kazni Božjega zakona ter po svoji milosti odpušča vsakemu, ki se kesa in veruje vanj. Sveto pismo nikjer ne omenja vic. Odpustki so krivična simonija (kupoprodaja duhovnih dobrin za denar). Papež lahko osvobaja le od tistih kazni, ki si jih je sam izmislil. Baziliko sv. Petra v Rimu naj papež gradi z lastnim bogastvom, namesto da pleni nemško plemstvo in ljudstvo. Prispevek Petsto let od zaslišanja Martina Lutra pred Zborom nemških stanov je objavil Časnik.

Mon, 12. Apr 2021 at 00:01

221 ogledov

Levičarska internacionala odločena vzpostaviti svet prazne medkulturnosti
Očitno je zdaj levičarska internacionala odločena s pomočjo islamskih politikov, imigrantskih lobijev, predvsem pa družbe brez vere, vrednot, meja in spoštovanja dostojanstva človeka te temelje s prefinjenimi metodami podreti in vzpostaviti svet prazne medkulturnosti, v katerem si vsak lahko privošči vse. Dejstvo, da EU parlament in komisija nista izrekla o kršenju svobode govora predsedniku slovenske vlade, in odmevi na odločno in samozavestno Janševo politično delovanje v EZ in drugod po svetu kažejo, da levičarska internacionala skuša po korakih razdreti temelje združene Evrope, da se bodo brezkompromisno širili brezvrednotni temelji mednarodne politike, gospodarstva in kulture, ki jih podpira kapital multinacionalk v povezavi z omenjeno agendo ... Prispevek Levičarska internacionala odločena vzpostaviti svet prazne medkulturnosti je objavil Časnik.
Teme
aktualno v družbi mnenja z mero koronavirus protivladni protesti

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Aleš Čerin: Ne priznavam avtoritete, torej sem. In lahko kolesarim po Ljubljani.