Aleš Čerin: Ne priznavam avtoritete, torej sem. In lahko kolesarim po Ljubljani.
Čez dva, tri tedne pa lahko pričakujemo drugi val epidemije, hujši od prvega. S preobremenjenim zdravstvenim osebjem v skafandrih sredi poletne vročine in množico pacientov na respiratorjih, ki jih je treba oskrbeti z vsem, tudi menjati jim plenice.
Spletni Časnik

Petek, 15. maj 2020 ob 00:01

Odpri galerijo

In če mi vlada reče, da je treba držati socialno distanco, je jaz ne bom, pa naj stane, kar hoče. Niti za ceno bodočih naporov medicinskega osebja ne. Celo niti za ceno življenja bližnjega ne.

Aleš Čerin: “December 2019, še pred koronačasom. Ležim s sepso na intenzivnem oddelku Kliničnega oddelka za hematologijo v Kliničnem centru. Na intenzivnem oddelku se stvari dogajajo intenzivno in tako sem – hvala Bogu – po nekaj dneh intenzivnega in strokovnega zdravljenja z množico antibiotikov in potem, ko so se mi po kemoterapiji “vrnili” levkociti, intenzivni oddelek lahko zapustil.”

Vem več kot zdravnik

Predstavljajte si, da dva metra stran od vas leži moški, star kakih štiridesetih let, in hrope zaradi dihalne stiske – najbrž zaradi virusne pljučnice. Priključen je na dihalni aparat. Ni mu lahko.

Na intenzivnem oddelku za vse potrebe pacientov skrbijo medicinske sestre in medicinski tehniki* – tudi recimo za odvajanje vseh mogočih telesnih tekočin, da sem zelo nazoren.

Vseeno je bil mož toliko pri sebi, da je od zdravnikov zahteval zdravljenje na njegov način – s sodo bikarbono in javorovim sirupom.

Si predstavljate: imaš smrtno nevarno hematološko bolezen (najverjetneje je imel kakšno levkemijo), si na intenzivnem oddelku popolnoma odvisen od medicinskega osebja, pojma nimaš o zdravljenju – niti osnovne bolezni ne, kaj šele smrtno nevarnih zapletov …, pa vseeno poučuješ zdravnike, ki ti rešujejo življenje.

Nisi sposoben razumeti bolezni, ne poznaš niti osnov fiziologije in patofiziologije niti procesov v svojem telesu, si pa na kakšni internetni strani prebral mnenje čudaškega stručkota in sedaj pametuješ zdravnikom, kako naj te zdravijo.

Kaj se dogaja? Dvoje stvari.

Ne priznavam avtoritete!

Prvič, ne priznavamo nobene avtoritete. V tem konkretnem primeru moški ne priznava avtoritete zdravnika, ki se že kakih dvajset let ukvarja prav z boleznijo, kakršno ima on, o njej stalno študira in se v praksi srečuje z vsemi mogočimi primeri. Skratka, zdravnik, poln znanja in prakse, nima pojma, ti, ki nisi sposoben razumeti niti osnov, nimaš nobene prakse, prebral si pa dva čudaška članka, zdaj veš, kako naj poteka tvoje zdravljenje.

Pravzaprav kar na splošno ne priznavamo avtoritete. Mnogim je nikoli ni bilo treba. Ker je v življenju ni bilo. Ni bilo niti avtoritete Boga niti avtoritete očeta, ki bi povedal, kaj je prav, kaj narobe in bi ga morali poslušati. Niti ni bilo drugih avtoritet. Navadili smo se biti sami sebi avtoritete. Mame so nas pa v odsotnosti očetov vzgajale za srečo, za imeti se fajn, ne za delati prav, kot pravi Vesna Vuk Godina.

Tako mnogi danes delajo, kar je njim fajn, če jim pa ni fajn, nehajo delati tisto stvar. Ker ne poznajo koncepta avtoritete, zanje seveda tudi vlada ni nobena avtoriteta. No, vlada pa sploh ne.

In če mi vlada reče, da je treba držati socialno distanco, je jaz ne bom, pa naj stane, kar hoče. Niti za ceno bodočih naporov medicinskega osebja ne. Celo niti za ceno življenja bližnjega ne.

Napuh vsevednosti ali Dunning-Krugerjev efekt

Druga stvar pa je Dunning-Krugerjev efekt. Kaj je to? Dunning-Krugerjev efekt je v psihologiji kognitivna (spoznavna) pristranskost, v kateri ljudje z nizko sposobnostjo precenjujejo sami sebe, kar se kaže v obliki slabih odločitev. Zaradi nizke sposobnosti so ljudje nesposobni spoznati svoje napačne odločitve in ravnanja. Tako nesposobni trpijo za kompleksom navidezne večvrednosti, zanimivo pa je, da se dogaja tudi obratno: da sposobni svoje sposobnosti podcenjujejo.

Zdi se, da je Dunning-Krugerjev efekt zaznati v znatni množici državljanov, ki so v epidemiji covida-19 nenadoma ugotovili, da veliko vedo o virusih, še posebej o koronavirusih, pa o sposobnosti prenašanja virusov s človeka na človeka pa o možnostih prekuženja populacije …, in ugotovili, da je covid-19 navadna “gripca”. Tako lahko gremo na množično druženje s kolesi v centru Ljubljane tudi brez socialne distance in zaščitnih mask. Nekateri tudi z otroki na sedežih.

Vlada, ki je z ostrimi ukrepi virus ukrotila, tako da ni “zbezljal” ven iz okvirov našega zdravstvenega sistema, pa – po mnenju mnogih, ki trpijo za Dunning-Krugerjevim efektom – nima pojma. Mnogi tako ob prvih previdnih popuščanjih ukrepov naše vlade (in vlad po Evropi in svetu) ne upoštevajo več niti najbolj osnovnih ukrepov socialne distance. Takih, ki niso težki za izvajanje – 1,5 m distance med ljudmi. Poglejte, kako se ljudje obnašajo pred lokali.

Čez dva, tri tedne pa lahko pričakujemo drugi val epidemije. Najbrž bo hujši od prvega. S preobremenjenim zdravstvenim osebjem v skafandrih sredi poletne vročine in množico pacientov na respiratorjih, ki jih je treba oskrbeti z vsem, tudi menjati jim plenice.

Rešitev?

Ne vidim lahke in hitre rešitve. Morda je rešitev – tako kot vedno – le na ravni posameznika ali kot pravi dr. Andrej Perko:

“Rešitev je vedno samo v mikrokozmosu lastne družine in lastnega življenja. Potem lahko s svojim zgledom vplivamo na ljudi okrog sebe.”

Gre torej za osebno odločitev za ponižno držo v slogu: “Ne vem vsega,” ali še bolje: “Ne vem veliko oziroma ne vem skoraj nič.” Dr. Anton Stres je o ponižnosti dobro pisal v tedniku Družina in zapisal takole:

“Prava ponižnost zahteva, da smo pošteni do sebe in drugih in se zavedamo svojih omejenosti ter jih znamo sprejeti.” Tudi omejenosti na področju znanja s področja epidemiologije.

Ali kot je rekel Jordan B. Peterson v knjigi 12 pravil za življenje – Protistrup za kaos:

“Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.”

*Drage medicinske sestre in medicinski tehniki, 12. maja ste praznovali mednarodni dan medicinskih sester. Hvala za vsa vaša prizadevanja, za vso vašo skrb in prijaznost. Hvaležen.

The post Ne priznavam avtoritete, torej sem. In lahko kolesarim po Ljubljani. appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 8. Mar 2021 at 00:04

22 ogledov

Več ko je okrog oltarja žensk, manj je tudi moških v cerkvi pod korom
Ženska, ki je samozavestna, ne bo tekmovala niti iskala enakosti z moškim za vsako ceno, ampak bo izpolnjena v tem, kar je. The post Več ko je okrog oltarja žensk, manj je tudi moških v cerkvi pod korom appeared first on Časnik.

Sun, 7. Mar 2021 at 07:01

8 ogledov

Naša kultura je utemeljena na desetih božjih zapovedih
Kaj imajo skupnega narodi in kulture od Vladivostoka do Moskve, od Berlina do Pariza, od New Yorka do San Francisca, od Buenos Airesa do Ciudad de Mexica, od Avstralije do Filipinov? V njihove temelje je vgrajen dekalog. The post Naša kultura je utemeljena na desetih božjih zapovedih appeared first on Časnik.

Sun, 7. Mar 2021 at 00:03

103 ogledov

Gospa Erika Žnidaršič, ali še niste opazili, da smo v vojni?
Erika Žnidaršič smo v vojni, v kateri na osvojenih položajih naropanih in nakradenih milijard evrov in dolarjev in zlata ter srebra in draguljev v kleteh slovenskih inštitucij, bančnih ustanov in gospodarskih družb čepi zmagovita elita proslulega komunizma? The post Gospa Erika Žnidaršič, ali še niste opazili, da smo v vojni? appeared first on Časnik.

Sat, 6. Mar 2021 at 00:05

146 ogledov

Reševanje problemov pri sosedih ni najbolj običajna stvar
Na presenečenje evropske (leve javnosti), ki je dodatno kurila lažnivo obtoževanje s strani levice, sta se vlada in ves desni pol z navdušenjem odzvala na možno preverjanje stanja s strani Evropske komisije.  The post Reševanje problemov pri sosedih ni najbolj običajna stvar appeared first on Časnik.

Sat, 6. Mar 2021 at 00:03

150 ogledov

Tožarjenje in širjenje lažnih novic po Bruslju v polnem teku
Nekateri novinarji bi lažje poročali o Sloveniji, če bi bila na oblasti še Tito in partija, saj bi bilo potem poročanje zelo enostavno in se ne bi bilo treba truditi, kako priti resnici do dna. The post Tožarjenje in širjenje lažnih novic po Bruslju v polnem teku appeared first on Časnik.

Sat, 6. Mar 2021 at 00:02

73 ogledov

Nedeljski pogovor z Matejem Šarcem, novim direktorjem Slovenske filharmonije
Matej Šarc vodi Slovensko filharmonijo, ki se čuti služabnika glasbenikov, saj jim hoče zagotoviti ustrezne razmere za ustvarjanje. The post Nedeljski pogovor z Matejem Šarcem, novim direktorjem Slovenske filharmonije appeared first on Časnik.
Teme
aktualno v družbi mnenja z mero koronavirus protivladni protesti

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Aleš Čerin: Ne priznavam avtoritete, torej sem. In lahko kolesarim po Ljubljani.