Ob spremljanju lanske izredne sinode o družini ter vsega dogajanja po njej, se mi je vedno znova porajalo vprašanje: kaj če se nahajamo pred novo shizmo v Cerkvi. In to ne kar tako, malo shizmico, kot takrat, ko kakšna skupinica odide, ampak drugačno, epohalno. Podobno tisti, ki se je začela pred skoraj točno 500 leti. Najprej še sam nisem hotel verjeti v to možnost. Potem sem to zašepetal tu in tam, da bi videl kako na to hipotezo reagirajo ljudje, ki jim zaupam. Vsi so me takoj začeli miriti, rekoč: ne, ne, ne skrbi, stvar sploh ni tako resna. No, sedaj je verjetno vsakemu jasno, ki vsaj diagonalno sledi pripravam na redno sinodo o družini (4.-25. oktober 2015), ne da bi si glavo tiščal v pesek, da je stvar žal točno tako resna.
Nedavne izjave o prihajajoči shizmi
O nevarnosti prihajajoče shizme je nedavno javno spregovoril sam prefekt kongregacije za nauk vere kardinal Gerhard Müller. V bistvu pa jo je že dovolj jasno napovedala izjava kardinala Reinharda Marxa, predsednika nemške škofovske konference, da glede vprašanj, ki so odprte na sinodi (t.j. obhajilo ločenim in ponovno poročenim ter sprejemanje istospolnih zvez) njihova škofovska konferenca »ni filiala Rima«. Na podobno odprt način kot kardinal Müller so o problemu shizme pred vrati spregovorili kardinal Raymond Burke, nadškof Jan Pawel Lenga ter škof Athanasius Schneider v nedavni poljski oddaji o sedanji krizi v Cerkvi. (Naj ob tem mimogrede omenim, da se bomo o teh in podobnih stvareh lahko pogovoril s škofom Schneiderjem osebno, ko bo 18. in 19. novembra na obisku v Sloveniji).
Dva tabora, pripravljena na spopad
Seveda ne gre tu le za izjave, ki so sicer že po sebi dovolj povedne, saj visoki cerkveni dostojanstveniki običajno, če je le mogoče, skušajo situacijo umiriti. Ampak tudi ne glede na to, lahko vidimo, da bo prišlo na redni sinodi ali kmalu po njej do resnega obračuna med obema stranema: tisto, ki glede vprašanja ločenih in ponovno poročenih ter istospolnih zvez sledi kardinalu Kasperju in Marxu v želji po zavračanju Jezusovega nauka in tisto, ki v želji po vztrajanju v zvestobi Jezusu Kristus sledi kardinalu Müllerju in Burku. Obe strani sta se namreč že razvrstili za spopad: utemeljitve svojih stališč sta zapisali v razne monografije, ki so v ta namen nedavno izšle. V slovenščini sta od teh dostopni Müllerjevo Upanje družine, pa Kasperjev Evangelij družine. Obe strani sta imeli (skorajda sočasno) tudi svoje glavne, pol-tajne bojne posvete: proti-kasperjanskastran 11. in 12. maja v Bratislavi, kasperjanska pa 29. maja v Rimu. Pa tudi siceršnje priprave na sinodo kažejo na resnost položaja. V tem smislu je povedna nedavno izšla knjiga renomiranega vatikanologa Edwarda Pentina z naslovom The Rigging of a Vatican Synod? (Režiranje vatikanske sinode), v kateri prikaže 30 primerov, ki kažejo na to, da je sinodalni postopek režiran z namenom, da bi se dosegli cilji kasperjanske strani.
Kaj storiti?
Kardinalu Burku je bilo nedavno zastavljeno vprašanje, kaj naj storimo, če se bo na sinodi pripetil kak »čuden preobrat« (»strange turning«). Odgovoril je z dvema besedama: »Ohranite vero!« (»Stay faithful!«). Cerkev se, kot vidimo, nahaja v izredno kritičnem stanju, zato vabim vse bralce, ki čutijo z Njo, da molimo in darujemo žrtve, da bi Ji sinodalno dogajanje čim manj škodilo, t.j. da bi bila čimmanj načeta Njena zvestoba Kristusu, Njenemu Ženinu.
IVO KERŽE
