Referendum “za istospolne poroke”, ki je na Irskem potekal 22. maja 2015, je uspel. Po neuradnih podatkih je »za« glasovalo 62,07 % volivcev. Tako je Irska postala prva država na svetu, ki je legalizirala istospolne poroke z odločitvijo ljudstva.

Zmago so napovedovale vse javnomnenjske raziskave in vsi mediji. Pri tem se mi vendarle nekaj zdi čudno. Po napovedih naj bi »za« glasovalo 80% volivcev. Mar ni tak razplet za javnomnenjske raziskave poraz? Je sploh upravičeno, da mediji tako agresivno oznanjajo, kaj se bo zgodilo? Prikrito sporočilo takega medijskega poročanja volivcem je: »Vse je že odločeno, nima se smisla razburjati, nima se smisla boriti proti. Nazadnjaki in mračnjaki, ki jih je malo, bodo poraženi«. Inštituti za javnomnenjske raziskave so očitno nekakšni sodobni dobro plačani vrači in vedeževalci. Če jim verjameš, se njihove napovedi uresničijo. Javnomnenjske raziskave seveda niso le napovedi, temveč tudi propaganda in pritisk na volivce. O denarju, ki je bil na razpolago za tako propagando, pa rajši ne govorimo, ker za to nimamo dokazov.

Mediji, tudi slovenski, pa so povsem prezrli oziroma zamolčali javni linč, prezir in posmeh, ki so ga na Irskem doživljali nasprotniki istospolnih porok, katere so isti mediji razglašali za homofobe, mračnjake, tercialce, nasprotnike in zaviralce demokracije. Inkvizicija LGBTQ očitno deluje. Kaj pa zavzemanje za svobodo govora in izražanja, ki ga nekateri tako močno poudarjajo, ko gre za »pravico do blasfemije«? Mar ni tak linč in diskreditacija velika in ponavljajoča se sramota za demokracijo? Zakaj mora v Italiji policija varovati t. i. “Sentinelle in piedi” (Stažarji na nogah), ki se nenasilno, v tišini, s knjigo v roki, na mestnih trgih javno zavzemajo za svobodo govora in zakonsko zvezo med moškim in žensko? Mar nismo le še en korak od državljanske vojne? Zanimivo bo opazovati, kaj se bo na Irskem odslej zgodilo s tistimi, ki bodo javno nasprotovali istospolnim porokam. Kako bo odslej potekal pouk na katoliških šolah? Bodo lahko vsaj starši doma otrokom razlagali svoje nasprotovanje teoriji »gender«, s katero bodo v šolah, proti volji vsaj nekaterih staršev, indoktrinirani njihovi otroci?

Kakšno vlogo je v »katoliški Irski«, ki pa to v resnici že zdavnaj ni več, odigrala katoliška Cerkev? Poznavalci pravijo, da je vodstvo katoliške cerkve ostalo mlačno, neodločno, zmedeno, boječe, neaktivno in razdeljeno. Prav tako ali pa še bolj so ostali razdeljeni duhovniki in laiki, kar dokazuje tudi dejstvo, da so bile »za« vse stranke, »za« so bili tudi vidni politiki, ki se razglašajo za katoličane, med drugimi tudi bivša predsednica Mary McAleese. Prav tako so za istospolne poroke glasovali nekateri duhovniki, redovnice in katehisti. Takšno stanje v katoliški cerkvi na Irskem je posledica nepremišljenega in neodgovornega posvečevanja kandidatov za duhovništvo, pedofilskih afer in homoseksualnega lobija v duhovniških vrstah. Katoliška cerkev na Irskem je izgubila avtoriteto in ljudstvo. Le nekaj posameznih organiziranih skupin je nasprotovalo redefiniciji družine (First Families First, Iona Institute).

Odločilna bitka je bitka za izenačitev t. i. »civilnih skupnosti« z zakonskimi skupnostmi. Če to uspe, potem je bitka za ohranitev »klasične družine« že izgubljena, saj med »civilne skupnosti« sodijo tudi istospolne skupnosti, ki so s tem avtomatsko legalizirane in imajo enake pravice, kot zakonske skupnosti, četudi se te skupnosti imenujejo drugače. To pomeni odprto pot za posvojitev otrok, nadomestno materinstvo in umetno oploditev. Strategija LGTBQ je torej več kot očitna.

Irska je dobra lekcija za tiste, ki se nameravajo boriti za obrambo zakonske skupnosti med moškim in žensko. Brez budnih čuvajev in stražarjev ne bo šlo. Da se tudi v Sloveniji ne bo zgodilo isto, kot na Irskem bi bilo potrebno čimprej organizirati »stražarje« in »domobrance«, ki bi organizirali vsesplošen odpor proti diktaturi LGTBQ. Akademske razprave in okrogle mize žal ne zadostujejo. Čimprej bi bilo potrebno prebuditi »ljudstvo družine«. Cerkev bi morala veliko bolj prepričljivo poučevati in razlagati družbeni nauk cerkve… Če se to ne bo zgodilo bomo zagotovo videli že videno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.