Hudo in tudi izven Italije odmevno kritiko na račun papeža Frančiška je v prvi polovici avgusta zapisal novinar Antonio Socci. Najdemo jo na portalu liberoquotidiano.it. Dva citata:
„Moč, s katero je Janez Pavel II. branil preganjane kristjane, je minula in pozabljena zadeva. Tudi jasnost velikega govora Benedikta XVI. v Regensburgu – ko je ponudil roko islamu, naj kritično premisli o sebi – je odstranjena. Sedanji papež preseneča z molkom vpričo krvavih kriminalcev.“
„Zdi se, da se vračamo nazaj v zmedenost sivih sedemdesetih, nazaj v ideološko podrejenost kristjanov, v tisti mrak, ki ga je razgnal šele veliki pontifikat Janeza Pavla II …“
Antonio Socci pričakuje od papeža, da se v primeru preganjanih kristjanov in drugih manjšin v Iraku zavzame za doktrino „humanitarne intervencije“. Po tej doktrini, ki jo po novem v mednarodnem pravu kličejo „odgovornost zaščititi“ (Responsibility to protect doctrine – o tem talediplomska naloga), je mednarodna skupnost dolžna vojaško posredovati: – če so v toku hudo nasilje, sistematična grozodejstva ali celo genocid nad nemočnim civilnim prebivalstvom; – če so izčrpana vsa diplomatska in politična sredstva za zaustavitev grozodejstev; – če vojaško posredovanje ne bo razplamtelo še večje vojne.
Julijski protest v ZDA živečih in iz Iraka izhajajočih asirskih kristjanov
pred Belo hišo. Vir: examiner.com.
O prednosti sedanjega papeža smo že veliko pisali. Je zdaj nastopil trenutek, da spoznamo tudi njegove meje? Bo njegova meja ravno to, da ne prihaja iz Evrope? Je zato v odnosu do nekaterih negativnih ideoloških pojavov Zahoda naiven? Do islama, tisočletnega tekmeca evropskemu krščanstvu, preveč popustljiv? Bi torej papež Frančišek moral danes prvi ploskati Baracku Obami, ko je slednji – odgovoren, da zaščiti – napovedal letalske napade na položaje skrajneževe Islamske države vse do končne zmage?
Fallacijeva: papeštvo naj brani Evropo
Antonio Socci ni prvi italijanski intelektualec, ki se kritično spravlja na papeža zaradi islama. Dobro desetletje pred njim je javnost šokirala zdaj že pokojna novinarka in pisateljica Oriana Fallaci. Njena teza (zapisana tudi v slovenščino prevedeni uspešnici Bes in ponos iz l. 2001) je podobna: islam je nevarnost za evropsko civilizacijo; Evropa se počasi spreminja v Eurabijo; namesto da se gre popustljivega dialoga, ima papeštvo dolžnost ščititi Evropo pred to nevarnostjo. Fallacijeva se je med drugim zavzemala za ohranitev krščanskih verskih simbolov na javnih mestih, saj je to ena boljših obramb evropske identitete pred islamizacijo. Da, to je tista Oriana Fallaci – feministka, ateistka in no-global levičarka – ki je l. 1979 sredi Teherana intervjuvala iranskega ajatola Homeinija in si med intervjujem protestno odstranila čador, čeprav bi po iransko-islamskih pravilih morala ostati v njem.
beri dalje ...
