Po več mesecih krutosti s strani islamskih skrajnežev na Severu Iraka in v Siriji so se zganili tudi Zahodni mediji in začeli vsaj delno pisati o omenjenih grozodejstvih. Evropa in Amerika sta dolgo molče opazovali preganjanja, pobijanja in mučenja verskih manjšin v teh deželah – vse dokler Amerika ni začela bombardirati določene islamske strateške položaje.
Komentar o tem, kateri interesi so vodili Ameriko, da se je odločila za vojaško posredovanje v pomoč iraškim Kurdom prepuščam drugim, saj so ozadja vsaj ponavadi zelo drugačna od tistega, kar se pove v javnosti – samo v razmislek: iraški patriarh je odločno zatrdil, da so tisti, ki dejanja islamskih skrajnežev podpirajo, še hujši od samih izvajalcev. Tokrat pa bom raje razmišljala o tem, kam nas vodi tako močan in vsaj navidez nepovraten konflikt med različnimi kulturami.
Za trenutek se ozrimo v ozadje tega krutega nasilja, ki ga izvajajo džihadisti. Eden od vodilnih poznavalcev islama jezuit p. Samir Khalil, ki v teh strašnih dejanjih vidi znamenje diaboličnega, je mnenja, da je prav upad moralnih vrednot na Zahodu glavni razlog za morilsko kampanjo, ki poteka na Bližnjem vzhodu. Pomemben izvor nasilja je tudi v veliki neizobraženosti in nepismenosti, zaradi česar večina ljudi niti ne zna sama brati svetih spisov, kaj šele razlagati. Poleg tega po njegovih besedah izhajamo iz povsem dveh različnih svetov: muslimani težko razumejo ločitev Cerkve od države, ki vlada na Zahodu, zanje je to celo nesprejemljivo. P. Khalil tudi poudarja razliko med svetimi knjigami v krščanstvu in islamu, kjer so prepričani, da so besede v Koranu dobesedno Božje besede, medtem ko v krščanstvu verjamemo, da je besede v Svetem pismu Bog navdihnil. Zato ga vedno znova razlagamo okoliščinam primerno, medtem ko si v islamu razlago in interpretacijo ni mogoče niti predstavljati: če na primer piše, da je treba za krajo odsekati roko, jo pač odsekajo. Tudi v Stari zavezi je bilo veliko nasilja, vendar pa je treba Božjo besedo razumeti zame danes, poudarja p. Khalil.
beri dalje ...