Foto: Facebook.

Da bi na TV zaslonih in na slikah v revijah našel med visokimi državniškimi voditelji tudi ljudi, ki so svoj čas, ko smo še imeli socializem, opravljali grde posle.

Naj enega izmed takšnih gospodov predstavim s prizorišča samega. Od leta 1969 do 1990 (do prevzema županskih dolžnosti) sem bil član odbora celjske Mohorjeve družbe (MD). Zadnja tri desetletja sem bil tudi urednik Znanstvene knjižnice, pri kateri je izšlo okrog 30 knjig (med njimi pet zbornikov). Za vse to so bili potrebni številni sestanki in še več vzporednega dela. Med odborniki so bili vedno tudi zastopniki »ljudske oblasti«. Včasih dobronamerni in kulturni, drugič zaviralni in brez občutka za poslanstvo MD.

V zadnjem desetletju, to je v osemdesetih letih, je bil član odbora tudi Primož Hainz, danes podpredsednik državnega zbora. Z njim smo imeli izredne težave. Zaviral in nasprotoval je skoraj vsemu, kar sem kot urednik predlagal.

Najbolj se je zataknilo pri tretjem zborniku »Na pragu tretjega tisočletja«. Šlo je za pogled naprej, kako lahko Slovenija obstane in se razvija. Povabil sem okrog trideset avtorjev. Nazadnje jih je v zborniku ostalo petindvajset. Tiha in manj tiha propaganda proti MD in zlasti njenim zbornikom je bila v ozračju in marsikateri avtor, ki je svoj prispevek že poslal, ga je zahteval nazaj, ni si ga upal objaviti.

Odbornik Primož Hainz najprej ni mogel doumeti, da je vabilo in namen zbornika sprejelo toliko avtorjev. Potem so prišli na vrsto posamezni avtorji, ki ne bi smeli objavljati, kakor se je izražal. Najbolj se je spotikal ob Jožeta Pučnika. Na dveh sejah je prišlo do napovedi, da je urednik Jože Strgar »zrel za državnega tožilca«. V svoji zagnanosti, da zbornik mora iziti, se na seji nisem zavedal, kaj bi to pomenilo. Šele doma v družinskem krogu, skupaj z odraščajočimi otroki, smo sklepali, da taka napoved ne more obetati kaj dobrega. A sem s tako imenitnimi avtorji kljub vsemu vztrajal in Slovenci smo pravočasno, pred raznimi deklaracijami, dobili napotek za naprej, in sicer od številnih ter miselno različnih avtorjev.

Torej, človek, ki je svoj čas deloval škodljivo in pozneje mi ni znano, da bi kaj popravil, je danes podpredsednik DZ. Kar verjeti ne morem. Bralce tega prispevka prosim, da ga ne jemljete kot obrekovanje neke osebe, kar je dandanašnje zelo razširjen šport, tudi ne kot godrnjanje kar tako. V ozadju je skrb za Slovenijo in še strah pred morebitno vrnitvijo zlohotnih časov, kakršne je nekdaj uveljavljal omenjeni gospod.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.