Prispevki bivšega rektorja UL dr. Mencingerja se berejo zelo »blagozvočno«, saj se »vseskozi« zavzema za pravičnost in solidarnost. Zvenijo »ljudsko«. Takšno je tudi njegovo pismo»Socialna kapica in kaj bi o njej rekel papež Frančišek«. V njem odreka programu NSi »ljubezen do bližnjega« in predlagani «kapici« odreka solidarnost in koristnost. Temu nasprotno pa je mnenje ekonomista dr. M. Jakliča, ki mu je kapica koristna, pravična in tudi »solidarna«, to je, ko več ustvariš, lahko tudi več deliš. Osupel se tudi čudim dr. J. Mencingerju, ko v borbi za pravičnost še nedavno prostodušno izjavi, da je povsem narobe, da smo državljani ob privatizaciji dobili certifikate, ker nismo (bili) primerni za kapitaliste, za lastnike podjetij bivšega družbenega premoženja. Pravi tudi, da smo l. 2004 domačijsko gospodarjenje zamenjali z modernim finančnim kupovanjem «donosnih« vrednostnih papirjev, torej s kazino kapitalizmom.
Foto: blic.rs.
G. dr. Mencinger, ali navadni državljani Slovenije res nismo bili in še nismo primerni za lastnike podjetij, za kapitaliste in tržno gospodarstvo, kar je običajno temelj demokracije? Ali državljani, mali delničarji, delniški skladi, vzajemni, podjetniški, investicijski, pokojninski skladi res še vedno niso pravi lastniki gospodarskih družb? Ali so takšne gospodarske družbe, v naših zakonih in v razvitem svetu, res povsem zgrešene? Znana je tudi vaš izjava v času privatizacije, dvakrat objavljena v Gospodarskem vestniku.: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
