Predvsem v predvolilnem času smo veliko slišali o vplivu Katoliške cerkve na slovensko politiko. Ker živimo v moderni dobi, si lahko pri oceni teh trditev pomagamo s priljubljenimi orodji moderne – številkami in definicijami. Začnimo s slednjimi.

Katoliška cerkev je definirana kot občestvo verujočih. Verjetno se strinjamo, da smemo k temu občestvu prištevati tiste, ki se sami pripoznavajo kot njegovi člani.

Ko govorimo o slovenski politiki, mislimo predvsem na inštitucije predstavniške demokracije v Republiki Sloveniji. Torej v prvi vrsti Državni zbor, po ustavi najvišji politični organ v državi in nosilec ljudske suverenosti, nato predsednik republike, ki predstavlja državo navznoter in navzven, in seveda Vlada Republike Slovenije, ki načeluje izvršni oblasti in je de facto inštitucija z največjo politično močjo v državi.

Prav danes se konstituira novoizvoljeni sklic Državnega zbora – sedmi v zgodovini. Izvolil je svojega enajstega predsednika. Od teh enajstih predsednikov sta bila dva javno priznana pripadnika Katoliške cerkve. Torej ok. 18,2 % oziroma manj kot petina. Če izračunamo trajanje njunih mandatov, ugotovimo, da sta parlamentu predsedovala 8 od 22-ih let njegovega obstoja. To se pravi približno 36 %. Če bo novoizvoljeni predsednik dokončal svoj mandat, se bo ta odstotek znižal na 30,8 %.

Od štirih predsednikov republike še nobeden ni bil kristjan; eden od njih je sicer priznaval določeno ukoreninjenost v protestantski dediščini, čeprav se je legitimno vprašati, ali smemo to deklarativno identifikacijo z evangeličanskim izročilom vzeti resno, glede na to, da je gospod pred tem vrsto let predsedoval politični organizaciji, ki je eksplicitno izpovedovala znanstveni ateizem. No, h katoliškemu izročilu se do sedaj ni prišteval, niti ohlapno ali deklarativno, še noben predsednik republike. Še več: do sedaj se je le enemu katoliškemu kandidatu uspelo prebiti v drugi krog volitev, kjer pa ni presegel tretjine glasov. V ostalih dveh primerih – leta 2002 in 2012 – smo lahko v drugem krogu izbirali med dvema nereligioznima oz. nekonfesionalnima kandidatoma. Enako tudi ob volitvah za predsednika predsedstva l. 1990.

Če bi torej prisotnost Katoliške cerkve na najvišjem položaju v državi hoteli izraziti s številkami, znaša ta – 0 %.

beri dalje ...