Foto: Družina.

V petek, 1. 8. 2014, je izšla poletna številka revije Cerkev danes. V njej so glavna tema škofje. V uvodniku je Branko Cestnik predstavil, kako se je vloga škofov skozi čas spreminjala, predvsem zaradi okrepitve papeštva. “Eden izmed budnih opazovalcev Cerkve z druge polovice XIX. stoletja je bil nemški ‘železni kancler’ Otto von Bismarck, začetnik razvpitega ‘kulturnega boja’ (Kulturkampf) proti Cerkvi. Kmalu po I. vatikanskem koncilu je svojim podrejenim poslal depešo, v kateri je naročal, naj se nehajo ubadati s krajevnimi škofi, češ, krajevni škof v Cerkvi da ne šteje nič več; edini, ki poslej da šteje, je rimski papež.” O vlogi in mestu krajevnega škofa sta se okrog leta 2000 pogovarjala tudi škof Walter Kasper in kardinal Joseph Ratzinger. “Kasper je razvijal pogled na ‘močno’ delno Cerkev, v kateri ima več ‘odgovorne svobode’ lokalni škof; Ratzinger pa je branil nauk, da je ‘vesoljna Cerkev kronološko in ontološko pred delno Cerkvijo”. S papežem Frančiškom se zdi, da ‘zmaguje’ Kasperjeva smer, kar pomeni nekak ponovni vzpon krajevnega škofa. Papež tudi naravnost govori o ‘decentralizaciji’ Cerkve (VE 16) in o zgledu škofovske zbornosti pri pravoslavcih (VE 246).” Revija se bo ob škofovstvu posvečala tudi Cerkvi, saj je to dvoje nerazdružljivo povezano. V Cerkvi danes boste lahko prebrali tudi Cestnikov članek o demonarhizaciji in nuji evangelizacije.

Podrobneje se je z zgodovinskim razvojem dela krajevnega škofa ukvarjal Bogdan Kolar, Andrej Saje je obravnaval odnos med rimskim in krajevnim škofom. Delovanje škofa Volka je opisal Frančišek Jerant, Igor Vojinovič pa se je pogovarjal z beograjskim nadškofom mons. Stanislavom Hočevarjem.

beri dalje ...