Pred tedni je uporabnike Facebooka močno vznemirila novica, da je Facebook za namen raziskave manipulativno prikazoval objave, ki so jih objavljali njihovi prijatelji. Tako je del uporabnikov, ki so bili zajeti v raziskavo (o tem, da so zajeti v raziskavo, predhodno niso bili obveščeni), teden dni na svoji strani prebiral negativne, drugi del pa pozitivne objave, raziskovalna ekipa Facebooka pa je ugotavljala, kako take objave delujejo nanje. Uporabnike ni toliko razjezilo to, da so z njimi manipulirali, temveč, ker da o tem, da bodo vključeni v tako raziskavo, niso bili prej seznanjeni ter v to niso predhodno privolili.

Foto: Flickr.

Razumem ogorčenje uporabnikov, toda ali se manipulacije brez našega soglasja ne dogajajo pravzaprav vsem nam vsak dan? Samo pomislimo recimo na kartice ugodnosti, ki jih praktično lahko dobimo že v vsaki trgovini. Večina ponudnikov zahteva pri pridobitvi njihove kartice tudi naše osebne podatke. Ker s kartico pridobimo določene ugodnosti, največkrat niti ne pomišljamo in naše podatke radodarno delimo. In kaj potem? Ponudnik brez problema lahko spremlja naše nakupe – ugotavlja kaj pogosteje kupujemo in ob katerih dnevih kupujemo. Na podlagi teh podatkov zlahka prilagodi oglaševanje našim navadam in na najbolj prefinjen (manipulativen) način usmerja in ustvarja naše potrebe.

Kaj pa naše izobraževalne ustanove? Vrtci, šole ali fakultete? A je to res prostor popolne svobode? Kjer vsak učitelj, profesor oz. vsaj šola kot taka starše in »uporabnike« vnaprej seznani s svojim svetovnim nazorjem oz. ideološkim prepričanjem ter jim vnaprej jasno pove, kakšen je njegov/njihov vrednostni sistem, s katerim meri dogajanje okoli sebe in preteklost? Tako informacijo bi nujno potrebovali, če bi hoteli kolikor je mogoče omejiti neželen vpliv na otroke. Toda v našem šolskem sistemu nam vztrajno dopovedujejo le to, da so naše šole nevtralne, mnogi straši, ki imajo otroke v šoli, pa lahko dnevno le opazujejo, kako sistem manipulira z njihovimi otroki in kako jim »pere možgane«. Tako sem lahko pred kakšnim mesecem od petošolke lahko izvedela naslednjo, v šoli naučeno misel. Citiram: »V Jugoslaviji je bila Slovenija bogata država. Takrat nam je bilo lepo.«

Povsod po svetu imajo močan vpliv na razmišljanje ljudi mediji. Prav nič drugače ni v Sloveniji. S to razliko, da imajo v večini (demokratičnih) držav pluralne medije, pri nas smo, vsaj na dnevni ravni, omejeni zgolj na enostransko poročanje. Mediji s svojim izborom prispevkov v resnici ustvarjajo naš svet. Izbor je popolnoma prepuščen medijski hiši oz. njenim glavnim ideološkim tvorcem. Ti so tisti, ki usmerjajo in oblikujejo tudi naš pogled na svet. Večina jim brez razmisleka, popolnoma nekritično sledi ter ob tem ne zmore ali noče narediti niti najmanjšega napora, da bi kritično pretehtala informacije, ki jih mediji servirajo. Če torej mediji nekoga označijo za smrtnega sovražnika, potem to že mora biti, čeprav je naredil kaznivo dejanje na neznanem kraju, ob neznanem času. In če nam mediji sporočijo, da je nekdo nov obraz, ki ga nujno potrebujemo, nam ne preostane drugega, kot da ga množično podpremo, čeprav ne vemo niti tega, kaj misli o bistvenih vprašanjih v našem prostoru. A ni to popolna manipulacija bralca oz. poslušalca? In vendar se večina kljub temu ne zgane. Preprosteje je verjeti, da smo do tega, kar mislimo, prišli sami s tehtnim premislekom, kot pa, da nam je to povedal šolski sistem in medijski prostor.

beri dalje ...