Ahhh, enakost! Sliši se čudovito, čeprav v resnici ne vem, o čem sploh govoriva? Enakost je v Sloveniji eden od tistih pojmov, ki ga po mili volji zlorablja vsak, ki ima pet minut časa. Enakost so recimo zagovarjali cinični ex-predsedniki, ki so jim davkoplačevalci plačevali zdravljenje v Švici in Avstriji. Polna usta enakosti so imeli tudi managerji iz Foruma 21, ki so na grmadi lastne ničevosti skurili neštete socializirane milijone, medtem ko je F21 prežvekoval floskule o socialno stabilni in solidarni družbi?
Tako kot nekateri drugi koncepti, se je enakost v Sloveniji izrodila in pristala nekje med Orwellovo Živalsko farmo in Vonnegutovo zgodbo Harrison Bergeron. V starih dobrih časih ameriške in francoske revolucije je bil koncept jasnejši: šlo je za enakost pred zakonom, enakost pred državno oblastjo, za enakost posameznika v primerjavi z ostalimi posamezniki. Če zaokrožim, šlo je za enakopravnost izhodiščne pozicije posameznika.
“We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain unalienable Rights, that among these are Life, Liberty, and the pursuit of Happiness.” Ameriška deklaracija o neodvisnosti, 1776
In kje smo mi dobrih 200 let kasneje? Občutek imam, da se v Sloveniji zavzemamo za povsem drugo vrsto enakosti, za enakost končnega rezultata ne glede na izhodišče. Povprečnega Slovenca ne moti, če ima nekdo manj; moti ga le, če ima nekdo več. Takole na prvi pogled bi rekel, da je Janezu Novaku bolj ljuba situacija, kjer imata s sosedom Jožetom oba plačo tisoč evrov, kot pa da bi imel Janez 2.000 evrov, Jože pa 3.000 evrov. Janez s somišljeniki na volitvah z lahkoto doseže uravnilovko, zato v Sloveniji davčno stopnjo 41% dosežeš že z letno plačo v višini EUR 18.960, kar je le malenkost nad povprečjem, astronomskih 50% pa nad EUR 70,907 (približno 3,5 povprečne plače). Za primerjavo, celo v Franciji, kjer je egalitarnost dobila ime, najvišjo stopnjo 45% dosežeš šele nad EUR 151.200 (kar je več kot 6 povprečnih plač). Za nameček te v Sloveniji obremenijo še z neomejenimi prispevki za zdravstveno zavarovanje, ki nimajo prav veliko niti z zdravjem niti z zavarovanjem, saj smo si bolj enaki zdravstvene storitve večinoma prisiljeni plačevati sami, manj enaki pa iščejo pomoč na Facebooku ali zbirajo plastične zamaške.
Rezultat naštetega je, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji najnižja med državami OECD, saj Ginijev koeficient znaša le 0,24 in v disciplini enakosti zlahka prehitimo celo egalitarni Norveško in Dansko, medtem ko nas v blaginiji dohitevajo in prehitevajo države, kot so Češka, Poljska in Slovaška. Rastoča neenakost, ki jo omenjaš, je morda res problem, morda celo “bistven izziv našega časa” vendar ne v Sloveniji, kjer se zdi, da je bistveno večji problem pretirana težnja k enakosti na račun večje blaginje (ob potencialno večji neenakosti).
dalje ...
