Izbris Boga je eden od pomembnih znanilcev zatona človeštva
Dokler je upanje, je življenje. Upanja pa brez presežnega, onstran tega, kar je dosegljivo čutilom, ni. Morda pa izbris presežnega, transcendence – Boga po krščansko – le ni tako nedolžno početje, ampak je eden od pomembnih znanilcev izbrisa človeka,
Spletni Časnik

Sreda, 11. avgust 2021 ob 00:05

Odpri galerijo

Drago K. Ocvirk (Foto: Polona Avanzo)

K temu razmisleku me je spodbudil članek Milana Gregoriča Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva v Časniku (2. avgusta 2021). Svoj čas me je namreč žrlo, da bo Cerkev na Zahodu doletela usoda cvetoče afriške Cerkve (preplavil jo je islam), ki je dala takšne duhove, kot so Tertulijan, Ciprijan, Laktancij idr. Ti niso samo cerkveni očetje, marveč so, na čelu z Avguštinom, očetje naše civilizacije. Toda sčasoma se mi je začela kazati širša slika: zaton človeštva.

Naj povem: nimam namena k apokaliptičnim in katastrofičnim glasovom dodati še svojega; v mislih nimam ne ekološkega ne vojaškega uničenja človeštva ne drugih črnih scenarijev, ki so v zraku. Niti ne mislim, da bo človeštvo izumrlo, če bo krščanstvo na Zahodu potonilo. A preden preidem k dogajanju, ki nam preti z izumrtjem, se mi vendarle zdi pomembno, da nekoliko osvetlim pomen krščanstva za našo civilizacijo in svet v celoti.

Izjemnost krščanstva – izjemnost človeka

Človeštvo je živelo pred sinajskim razodetjem, ko je Mojzes prejel Postavo, in pred nazareškim, ko je novi Mojzes podal Postavo v obliki Blagrov in jo potrdil na Golgoti s križem in vstajenjem. Navsezadnje, večji del človeštva živi vse do danes po svojih religijskih izročilih, kot da krščanstva ni. Zato ne vidim težave, da ne bi človeštvo moglo živeti tudi brez krščanstva.

Se mi pa zastavlja vprašanje o kakovosti življenja ali povedano drugače: se bo kakovost življenja, ki jo je prineslo in omogočilo krščanstvo, ohranila brez njega ali pa bo počasi za njim potonila? 

Jezusove besede učencem, da so sol zemlje in luč sveta, je zgodovina potrdila, saj so uveljavili njegov, tj. božji pogled na človeka, svet in Boga samega. Ne brez težav, saj so tudi učenci sami vedno znova zdrsnili nazaj v staro gledanje in početje …, začenši kar s prvim med njimi: Petrom.

Prisluhnimo velikemu antropologu Renéju Girardu, ki je krščansko novost in težavnost temeljito osvetlil.

»Razlika med mitom in judeo-krščanstvom je naslednja: da bi mit deloval, mora delovati tudi žrtveniški mehanizem, kar sam imenujem mehanizem ‘grešnega kozla’. … Razlika je v tem, da je žrtev v judovstvu in krščanstvu nedolžna. Svetopisemsko besedilo brani žrtev, namesto da bi jo napadalo. … Psalmi, ob katere se mnogi spotikajo, da so nasilni, so takšni zato, ker se postavijo na mesto žrtve, ta pa res ni preveč mila do svojih preganjalcev. Ker jo ti vedno obkrožajo, da bi jo linčali, ni zelo prijazna. … Preganjalci ne govorijo nikoli o svojem nasilju in miti predvajajo glas preganjalcev, ki se niti ne zavedajo svoje nasilnosti. … Judovstvo in krščanstvo nasprotujeta mitskemu glasu in pravita, da ‘je žrtev nedolžna in da so tožniki lažnivci’.«

Mitska miselnost upravičuje nasilje, krščanstvo pa je s Križanim v središču premagalo pogansko čaščenje moči in lepote

Ohranjati to novost, to kritiko mitske misli, je naporno, nenaravno in … nevarno. Pomislimo: žrtve komunizma so kljub vsem rehabilitacijam in popravam krivic še danes krive: »So si že zaslužile!«, »Še več bi jih bilo treba pobiti!«

Pred valovi mitske miselnosti, ki upravičuje zatiranje, preganjanje, likvidiranje nedolžnih, pogosto popustijo še tako trdni jezovi. Antropolog pokaže to ob analizi evangeljskih pripovedi o trpljenju (več TUKAJ)

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 17. May 2022 at 08:00

0 ogledov

Je apel Spomenke Hribar pamflet ali narek za koalicijsko pogodbo?
»Zgodovina se ponavlja najprej kot tragedija, nato kot farsa,« imamo navado reči ob neverjetnih dogodkih in zasukih v družbi. To, kar počne dr. Spomenka Hribar, je farsa, ki utegne pripeljati do nove tragedije. Podpisniki odprtega pisma Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini, namenjenega slovenskim oblastnikom, so sicer štirje, vendar vsakdo, ki vsaj malo pozna ciklične […] The post Je apel Spomenke Hribar pamflet ali narek za koalicijsko pogodbo? appeared first on Časnik.

Mon, 16. May 2022 at 08:00

59 ogledov

Vsi smo Karba = Vsi smo Štefančič
    Večina se nas spominja poizkusa Dejana Karbe, da bi uničil čast in dobro ime kardinala dr. Franca Rodeta. Časnik Delo je njegovo zgodbo o njem objavil na naslovnici. Za veliko laž se niso nikoli opravičili. Niti po tistem ne, ko je kvalificirani inštitut iz Münchna na podlagi analize DNK uradno zanikal Karbove trditve. […] The post Vsi smo Karba = Vsi smo Štefančič appeared first on Časnik.

Sun, 15. May 2022 at 00:16

108 ogledov

Nevesta, novo mesto in upanje
Po branju beril in evangelija te nedelje sem imel glavo prazno in v njej hudo pomanjkanje besed. Kot mali začetnik sem si poskusil pomagati z lectio divina, to sicer zelo osebno metodo branja, in jo ubesediti, kolikor se jo ubesediti da. Upam, da bo v spodaj zapisani obliki pomagala ognjenemu meču Božje besede zarezati v […] The post Nevesta, novo mesto in upanje appeared first on Časnik.

Sat, 14. May 2022 at 00:31

121 ogledov

Ne bodimo prehitri z jezikom, temveč plemeniti v dejanjih
Vsakomur priporočam, da pesem Od ljudi za ljudi (Muratu & Jose) predvaja, kadar v sebi čuti nestrpnost, nastrojenost proti drugemu. Da ne bomo prehitri z jezikom, temveč plemeniti v dejanjih. The post Ne bodimo prehitri z jezikom, temveč plemeniti v dejanjih appeared first on Časnik.

Thu, 12. May 2022 at 21:30

176 ogledov

Narava in pokrajina (foto): Igla
Janez Mihovec – Igla Igla se nahaja med Lučami in Solčavo, v najožjem delu soteske, ki jo je Savinja vrezala med strma pobočja Raduhe in Dleskovške planote. 40 metrov visok skalnati obelisk loči od matične stene 2 metra široka razpoka, ki spominja na šivankino uho. Skozi to špranjo je vse do leta 1894, ko so […] The post Narava in pokrajina (foto): Igla appeared first on Časnik.

Thu, 12. May 2022 at 09:00

142 ogledov

Približuje se lepa igra narave: popolni Lunin mrk
V vsakdanjem vrvežu in melanholiji, ki nas obdajata, pozabljamo, da je svet okoli nas tudi lep in enkraten. Doživljanje lepega in enkratnega dogodka v naravi, kot je npr. popolni Lunin mrk, nas obogati in nam da moč in veselje do optimizma. Pojdimo v prelepi svet narave, saj smo povsod, kjerkoli živimo, del nje. V ponedeljek, […] The post Približuje se lepa igra narave: popolni Lunin mrk appeared first on Časnik.
Teme
drago k ocvirk krščanstvo sekularizacija zahodna civilizacija

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Izbris Boga je eden od pomembnih znanilcev zatona človeštva