Tudi primer politične stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) se kaže kot vsebinsko izvotljeno umeščanje v »sredino« političnega prostora. Primer so navedbe mag. Mateja Tonina, predsednika stranke v Delu 18. 4. 2018 in na spletišču NSi, da gre za pozicioniranje v »sredini [ki je] vključevalna [s tem, da] preveč je ukvarjanja s preteklostjo« (cit. primerjaj po viru).
Diametralno nasprotno se v tedanji stvarnosti kaže, da je dejanska politika NSi bojkot oziroma izključevanje demokracije – ne pa »vključevanje«.
Primer je politika člana Izvršilnega odbora NSi dr. Janeza Pogorelca na Twitter dne 3. 6. 2018 po zaprtju volišč ob 19. uri: »Upam, da bo slovenska politika vzdržala v bojkotu Janše in tudi svoji stranki bi priporočil, da se mu pridruži.« (cit. po viru). Na podlagi 1. alineje 30. člena statuta NSi ima izvršilni odbor pristojnost, da »izvaja politiko stranke« (cit. po statutu NSi). Nosilna točka navedenega je têrmin »bojkot«, ki pomeni »izključitev iz družbe« (cit. po SSKJ). V tej luči je prišlo ob izidu volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Državni zbor) z dne 3. 6. 2018 do široke neformalne koalicije LMŠ, SMC, SD, NSi (dr. Janez Pogorelec), SAB in Desus s skupnim političnim ciljem bojkota (izključitve iz družbe) demokratične volilne zmagovalke SDS. Skupen politični cilj bojkota te stranke med seboj povezuje, povezava je »koalicija« (cit. po SSKJ).
Bojkot demokratične volilne zmagovalke je izven-demokratičen cilj.
Ob tem je medijska in politična promocijska oznaka navedenih s têrminom »sredina« nevrolingvistično programirana floskula. To je nedopustna politika.
Ni pa prepovedana, v Republiki Sloveniji namreč, za razliko od pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov, varujemo svobodo govora in obnašanja. Merilo nedopustnosti v zadevi je levi prilastek besedne zveze 1. člena Ustave Republike Slovenije (vir): »Slovenija je demokratična republika«. Gledano po pristni vsebini opredeljuje zadevno povezovanje politikov LMŠ, SMC, SD, NSi (dr. Janez Pogorelec), SAB in DeSUS sintagma »koalicija nedemokratične sredine«. Merilo take politike, ki je diametralno nasprotna slovenski demokraciji, je totalitarizem.
Bojkot kompetitivne možnosti velike in zaslužne demokratične zmagovalke volitev v Državni zbor 2018 za sestavo koalicije ogroža temelj naše demokratične državne ureditve.
Kajti le, »če je zagotovljena enaka kompetitivna možnost vseh političnih strank v državi, so volitve demokratične« (cit. primerjaj smiselno z zadnjo povedjo 7. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe U-I-106/95 – vir). Politika, kakršna je bojkot največje stranke in zmagovalke volitev ogroža »ustavnost in zakonitost volitev in s tem demokratične državne ureditve (1. člen) in načela pravne države (2. člen)« (cit. primerjaj smiselno s 3. stavkom 2. odstavka obrazložitve ustavnosodne odločbe Up-16/92 – vir). (Več TUKAJ)
