Ko sva se s soprogo v nedeljo napotila na volišče, sem imel že nakako slab občutek v želodcu. Zjutraj po zajtrku se je oglasil pri nama eden ožjih sorodnikov in v razgovoru razkril, da volit bo že šel, ne ve pa še, za kaj sploh gre. Slišal je pa na več koncih, da je naša pitna voda v nevarnosti zaradi nekih novih zakonov vlade.

Volivci niso vedeli, za kaj pri referendumu gre, na nikakršno skrb za okolje v socializmu so pa tudi pozabili

Spomnil sem se, da sem še jaz nekaj dni prej malo podrobneje pogledal, za kaj res gre. Jasno stališče do referenduma je zavzela tudi NOVA24TV. A na žalost je večina državljank in državljanov ne gleda. Na drugih javnih medijih pa je bila zadeva prikazana tako, da je volivce prej zbegala, kot jim pomagala pri odločitvi. O pač, veliko se je govorilo o ogroženosti pitne vode, čeprav pri dveh dopolnitvah zakonodaje niti ne gre v prvi vrsti za pitno vodo. Na to so pa volivci občutljivi. Še v krvi so jim problemi s pitno vodo v tistih čudovitih socialističnih časih.

Ko sem jaz na Bavarskem povsod lahko pil vodo iz pipe, da sem se sploh odvadil kupovati vodo v steklenicah, so v Sloveniji marsikje morali pitno vodo za otroke prekuhavati.

Na ta način sem tudi sorodnika kmalu prepričal, da bo volil za. Za boljše razumevanje, kako leva stran skrbi za vodo in okolje, sem mu še omenil kemijsko bombo na Jesenicah, kjer je železarna odlagala strupene odpadne tekočine v umetno jezero ob Savi. Slišal sem strokovnjake, ki so izrazili bojazen, če bi se ta strupeni mulj izlil v Savo, recimo zaradi kakšnega potresa, da bi bila ta zastrupljena na vsej dolžini (preberi več)