Vsako skupnost lahko dobro vodijo le moralne avtoritete, če jih ni, lahko kdo razbitost zlorabi in skupnosti škoduje

V vseh skupnostih po svetu, še posebej v negotovih kriznih časih, se med ljudmi prebudi hrepenenje po preroškem glasu in želja, da bi se pojavila osebnost, ki bi znova sestavila razbite narodne, kulturne in duhovne črepinje.

Če kak narod pride v položaj, da so ljudje kot ovce brez pastirja, obstaja nevarnost, da bi razbitost kdo zlorabil, da bi, kot pravi Jezus, prišli grabežljivi volkovi, ki jim za ovce ni mar, in bi se zgolj sebi v prid okoristili z vsem, kar je prej vsa skupnost skupaj ustvarila.

Takšno hrepenenje zaznavamo danes tudi na Slovenskem

V novoustanovljenem tedniku Domovina je bil prejšnji teden objavljen intervju z dr. Rosvito Pesek. Gospa je vzrok za stopnjevanje polarizacije in razrvano družbeno klimo v naših družbi izrazila z besedami:

»Odsotnost moralnih in političnih avtoritet vidim kot temeljni primanjkljaj naše skupnosti.«

Preroki, o katerih smo govorili, so bili v Izraelu nekaj stoletij takšne avtoritete. Tudi jaz se že dolgo sprašujem, ali moralnih in političnih avtoritet res nimamo ali pa te avtoritete vendarle so, a jim družba, mediji in politika onemogočajo, da bi opravljale svoje preroško poslanstvo.

Rosvita Pesek je omenila štiri osebnosti, ki so pred tridesetimi leti, ko je nastala Republika Slovenija, povezale državljane, da smo se poenotili za skupne vrednote, predvsem za osamosvojitev in za spremembo družbenega sistema.

V ospredje tistega časa je postavila Ivana Omana, Jožeta Pučnika, Franceta Bučarja in nadškofa Alojzija Šuštarja.

Rosvita Pesek: Marsikoga, ki pravzaprav je moralna avtoriteta, družba ignorira in šele čez čas pride do veljave

A če smo nekoliko bolj natančni, lahko ugotovimo, da so bili vsi štirje velike osebnosti že davno pred letom 1990, javnost pa jim je avtoriteto priznala mnogo pozneje: Omanu, ko je bil star 60 let, Pučniku, ko jih je imel 57, Bučarju pri njegovih 67, nadškof Šuštar pa je bil v letu ustanovitve samostojne države star že 71 let. Tako kot omenjene avtoritete iz časa osamosvojitve dolga desetletja niso bile vidne v javnosti, so, o tem sem prepričan, duhovne, moralne in politične avtoritete med nami tudi danes, le da so potisnjene v ozadje, kjer jih ne osvetljujejo žarometi, televizijske kamere, kjer se zanje ne zmenijo raziskovalci javnega mnenja (preberi več)