V začetku leta (17. 2. 2021) je v Slovenskih novicah izšel članek z rumenim naslovom “Hrvati ukradli kranjsko, mi njim svetnika”. Časopisni članek, izpostavljen na naslovni strani tabloida, ki govori o slovenskem svetniku Sv. Hieronimu kaže na nepoznavanje zgodovinski dejstev in resnice o tem kaj je kdo komu ukradel.
Analitičen pristop k temi je naredil zgodovinar Dimitrij Kebe iz Vrhnike, ki ga objavljamo v nadaljevanju Naj se nad tem zamislijo “tatinski” Hrvati in naši univerzitetni “strokovnjaki”.
V dolgoletnem raziskovanju slovenske zgodovine sem prišel do podatkov, ki se nanašajo na glagolico, in prišel do ugotovitve, da Konstantin (Ciril), ko je prišel v 9. stoletju k Slovencem v Panonijo, ni bil prvi avtor glagolice, ampak jo je tukaj samo dodelal oziroma izboljšal. Veliko virov omenja, da je ustno izročilo pripisovalo glagolico sv. Hieronimu, da so jo rimski papeži potrdili. Njene neobičajne in težavne črke, kakršnih nima nobena druga pisava, kažejo, da so davna in originalna iznajdba.
Jernej Kopitar in nasledniki so se strinjali, da je glagolica starejša kot misijon sv. Cirila in Metoda med Slovani
Jernej Kopitar je na začetku postavil dve hipotezi v zvezi s tem, prvič: kaj ko bi bili Slovenci imeli glagolico že pred Cirilom, če ravno ne od sv. Hieronima? In drugič: kaj pa če je Ciril glagolsko abecedo sestavil s tem namenom, da ne bi Latinci črtili grške pisave in z njo vred Slovencev; kajti Grke so sovražili zavoljo razkolništva.
Kopitar je tudi med prvimi ugotovil, da je glagolica starejša od cirilice, kar sta kasneje potrdila tudi jezikoslovca Pavol Josef Šafarik in Fran Miklošič. Šafarik celo pravi, da pisave, kakršno poznamo zdaj, ni bilo, pač pa so uporabljali tako imenovane rune, to je črte in rise, ki so jih v les zarezovali in z njimi zaznamovali števila in druge izraze.
Miklošič pa ugotavlja, da glagolica spada k tistim pisavam, ki so se razvile iz feničanskih pismenk in se razširile po celi Evropi. Pred smrtjo je Šafarik sprejel Miklošičevo obrazložitev, da je to najstarejši slovenski zapis v glagolici (več)