27. april je sramotni praznik sodelovanja z okupatorjem, dan kolaboracije komunizma, tudi slovenskega, z nacizmom (nacionalsocializmom). 76 let po koncu 2. svetovne vojne ta sramotni pakt oziroma kolaboracijo praznujemo kot edini na celem svetu le še mi, Slovenci!

Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma

Ta uvod je bil potreben, da bi laže razumeli, kakšno neumnost je sprejela takrat, pred 30 leti, ob določanju državnih praznikov slovenska skupščina. Tedaj se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma. V zameno za določitev državnega praznika za Binkošti, ki so itak vedno na nedeljo, je ta del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik ostal tudi zlagan, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27. aprila kot dan upora proti okupatorju.

Zaradi tedanje temeljite razprave v skupščini, tudi moje, so vsi tedanji poslanci vedeli za vse prej omenjene trditve o sramotnosti in zavrženosti slavljenja tega dneva. Prav tako so vsi vedeli za predlog, da bi razglasili za slovenski državni praznik 13. maj kot dan upora proti okupatorju, saj so vsi obrazloženi predlog prejeli.

Tedaj so bila zgornja dejstva proti slavljenju 27. aprila jasno navedena. Prav tako je bil jasno razložen domoljubni boj organizacije TIGR in njen prvi oboroženi spopad s fašističnimi okupatorji na ta dan na Mali gori pri Ribnici, ki je bil sploh prvi oboroženi spopad z okupatorji na Slovenskem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. V tem boju je padel TIGR-ov vojaški poveljnik Danilo Zelen, ranjen in zajet je bil Ferdo Kravanja, ušel pa je okupatorjem že vklenjeni Anton Majnik (več)