Kot taksistka sem se zaposlila 27. septembra 2017 in sem bila zaposlena do 1. septembra 2018, kar pomeni, da področje poznam precej dobro. Pogodbo sem podpisala za nedoločen čas za normalen delovni čas, to je 40 ur na teden. Delala sem pet dni na teden po 12 ur – od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer – ob praznikih, sobotah, nedeljah; včasih tudi več, npr. za novo leto, ko je bilo povpraševanje po prevozih ogromno. Edina izjema sta bila meseca maj in junij 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami dogovorila za osemurni delavnik, da sem med tem časom lahko sodelovala v kampanji.

Taksisti smo delali neprenehoma – niso nam dovolili niti normalne pol ure za kosilo, za odmor, za malico ali za kavo. Poleg tega so pričakovali od nas, da peremo avte vsak dan oz. vsak drugi dan, s tem da smo to morali opraviti zunaj delovnega časa, torej pred 6. oz. po 18. uri. Nikoli nisem vozila ponoči – tisti, ki so imeli nočne izmene, pa so jih morali prati podnevi.

Naše plačilo je sprva znašalo 25 odstotkov, kasneje 30 odstotkov od prometa, kar je pomenilo, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala, saj v času dopusta nismo delali, torej nismo zaslužili.

Plačanih nismo imeli niti nadur niti regresa oz. je bil regres prikazan vsak mesec sproti: kolikor smo zaslužili več od minimalne plače (več)