Slovenski politiki, pripadniki strank novih obrazov, so intelektualno, predvsem pa ideološko izjemno šibki. Marjan Šarec še do danes ni bil sposoben oblikovati in predstaviti programa in ideološkega profila svoje stranke. Zato je težko razumeti, zakaj jim je podlegla SD, ki je slovela po svoji ideološki samozavesti in občutku večvrednosti, na koncu pa pristala na intelektualno ubogega Karla. Da Šarca niti ne omenjamo.
Klanjanje spomeniku enemu največjih slovenskih morilcev nas moramo zaskrbeti zaradi treh razlogov: zaradi čaščenja kulta političnih umorov, uničevanja spomenikov slovenske kulturne dediščine in vzpostavljanja marksističnega malika. Take primitivnosti sposobni le komunisti Severne Koreje!
O Josipu Vidmarju, nekdanjem večnem predsedniku SAZU, si lahko mislimo karkoli, vedno pa je bil Slovenec. Ustanova je nastala zaradi potreb slovenstva. To pa je mnogim njenim članom sedaj veliko breme. Spomnimo se samo odnosa do slovenskega jezika v znanosti, ki je eden največjih dosežkov slovenskega kulturnopolitičnega razvoja. Sedanja naveza SAZU-ZRC SAZU je povsem jugoslovenarska in obsedena ne samo z vrnitvijo v socialistično družbeno ureditev, ampak neprimerno bolj z retour en Yougoslavie. Glavni ideolog tega je eden članov SAZU, ki nam za maskiranje svojih jugoslovenarskih idej ponuja spravno izjavo. Ustanova, ki bi morala biti svetilnik v izhodu iz vsesplošne slovenske krize, postaja zaradi nekaterih posameznikov eden slovenskih problemov.
Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko
Jugoslovenarstvo je tudi v ozadju naporov za razburjanje slovenske javnosti glede prihodnosti Bosne. Slaboumno je misliti, da si kdo v Sloveniji lahko domišlja, da bi problem rešil. To ne pomeni, da ne sme o njem razmišljati, ga analizirati in predvideti rešitve. Kdaj je že Milan Kučan pristal na Miloševićevo zahtevo, da imajo vsi Srbi pravico živeti v eni državi?
Delati zaradi nerešenih jugoslovanskih usod, kljub njihovi tragiki za prizadete, notranjepolitične probleme v Sloveniji, ni samo nasprotovanje Pučnikovem vzkliku: “Jugoslavije ni več!”, ampak neozdravljivo bolestno čustveno stanje onih, ki ne dojamejo, da je Jugoslavija za večno pokopana.
Na zaradi Slovencev, ampak tudi njenih drugih nekdanjih narodov, ki so ravno zaradi nje največ pretrpeli. Črnogorci niso zgubili samo države, ampak kot trenutno stojijo stvari, celo identiteto. Da ne govorimo o trpljenju Srbov, Hrvatov, Albancev … Gotovo je upanje na prihodnost nekaterih zelo stresno, zlasti Muslimanov in Makedoncev. Očitno bi nekateri k njim radi pritegnili tudi Slovence. Številni udeleženci vsakotedenskih demonstracij v Ljubljani to javno izkazujejo. Predvsem po organizatorjih in voditeljih ...
Prispevek Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko objavil Časnik.
