Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu
Marsikaterega Slovenca, tudi Domen Mezeg je med njimi, so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi.
Spletni Časnik

Torek, 26. maj 2020 ob 18:59

Odpri galerijo

Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu

Marsikaterega Slovenca, tudi Domen Mezeg je med njimi, so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi. Tudi Domna Mezga so. Tako zelo, da je napisal prvo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika. Saga o cesarju Feliksu.

Domen Mezeg je roman zastavil drugače kot uveljavljeni avtorji iz tujine

Ob besedni zvezi fantazijska saga nam prideta na misel deli Igra prestolov in Gospodar prstanov, ki sta nedvomno spodbudili avtorja k temu, da se je lotil takšnega dela, a je treba poudariti, da sta bili ti dve deli le zgled, pravzaprav bolj motiv za pisanje, ne pa tudi vzorec, po katerem je zastavil svoje delo. Njegov fantazijski roman je postavljen v zelo »slovensko« okolje.

Osebe in njihove zgodbe, ki jih spoznavamo v prvi knjigi, so v nasprotju z Igro prestolov precej prijazne.

Mezeg pripoveduje sicer o tem, da so se dogajale spletke, tudi politični umori, da se veliko opravlja in obrekuje na dvoru, vendar glavna oseba, mladi cesar Feliks, ob vsem tem ohranja notranji mir, ki mu omogoča, da na dogajanje okrog sebe gleda dovolj objektivno; vedno znova mu tudi prihajajo naproti ljudje, ki mu omogočajo varnost in napredek.

Kaj pa, če ne bi bil vladar?

Pravzaprav ga to, da je določen za vladarjevega naslednika, velikokrat moti. Rad bi živel kot navaden človek in se preživljal z lastnim delom. Sploh se mu stoži po takšnem življenju, ko začne obujati spomine na otroštvo. Moti ga, če začuti, da ljudje zaradi njegovega položaja niso iskreni in odkriti do njega. Zaveda pa se, da bo moral to sprejeti, če bo hotel nadaljevati družinsko tradicijo. Težka odločitev ga čaka.

Živeli naj bi v daljni preteklosti, a podobno kot mi

Pisatelj Mezeg je dogajanje v romanu postavil nedoločljivo daleč nazaj, nekaj stoletij po obeh vesoljnih potopih, čeprav je v Svetem pismu omenjen le eden. Od različnih strokovnjakov se sliši, da so bili ljudje v zelo daljni pradavnini na visoki stopnji civilizacije in tehničnega razvoja. Tudi Domen Mezeg postavlja življenje Evkliptskega cesarstva na visoko stopnjo, saj uporabljajo izume, o kakršnih se nam zdaj niti ne sanja. Ti izumi so sicer namenjeni predvsem eliti, zlasti vladarski družini, a kljub temu človek ob prebiranju teh opisov osupne: »Od kod njemu vse te ideje!« V pogovoru z njim sem ugotovila, da je vse, tudi izvedbo posameznih čudes, temeljito preštudiral in ima razlage, kako priti do tega.

Zgodovina se ponavlja …

Marsikje tudi pripoveduje o stvareh, ki so značilne za sedanjo slovensko družbo, na primer o vse manjšem zanimanju mladih za tradicijo in njene vrednote, vse slabši izobraženosti in splošni razgledanosti. Pripoveduje o načinu obnašanja, ki se je razvijalo do dvorne popolnosti, da pa tudi dvorjanom možnost, da ob določeni priložnosti opustijo stanu primerno obnašanje in se sprostijo, vedno pa vse ohranja v mejah dostojnega.

Lahko se je odločil sam

Pripoved se začne s smrtjo starega cesarja, ki svojemu sinu na smrtni postelji da popolno svobodo: lahko se odloči, da bo nadaljeval dinastijo, če pa ne želi biti cesar, se lahko odloči tudi drugače. In v prvem delu fantazijskega romana Ilonika ga spremljamo v njegovem dozorevanju, iskanju svojega načina vladanja, iskanju življenjske družice … Spoznamo nekaj vladarjev drugih držav, različna območja, kjer se zadržujejo dvorjani, njihovo verovanje in sledove verovanja njihovih prednikov. Vse to sestavlja sliko človeškega življenja, saj se v marsikateri situaciji lahko najde vsak posameznik.

The post Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 12. Jul 2020 at 00:05

169 ogledov

Jože Pirjevec in hudičeve podrobnosti njegovih partizanskih fantazij
Ob vsem upoštevanju velikih naporov, ki jih je imel Jože Pirjevec pri pisanju Partizanov, lahko sklenemo, da bo zaradi zastarelosti koncepta, ideološke pristranosti, raznovrstnih pomanjkljivosti in številnih dejstvenih napak v Partizanih bolela glava marsikoga. Zato o vsem tem predlagam nadaljnje strokovne pa tudi vsakršne druge razprave. Tudi o tem, ali so Pirjevčevi Partizani v čast […] The post Jože Pirjevec in hudičeve podrobnosti njegovih partizanskih fantazij appeared first on Časnik.

Sun, 12. Jul 2020 at 00:01

165 ogledov

Slovenski razkol je resnična podoba NOB
Ko dr. Možina, avtor monografije Slovenski razkol, govori, kako so slovenski komunisti že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa med njo zvesto ravnali po navodilih iz Moskve, izkoriščali vojno predvsem za obračunavanje z vernimi, Bogu, narodu in pravim slovenskim izročilom zvestimi uglednimi in poštenimi Slovenci, nam postane jasno, kaj vse hudega lahko naredi revolucija, najprej pa propaganda, v kateri so bili po Možinovih besedah komunisti neprekosljivi. Kako se lahko nekaj pozitivnega, kar je vsekakor v jedru bil narodnoosvobodilni boj, izrodi in sprevrže v boj brata zoper brata. The post Slovenski razkol je resnična podoba NOB appeared first on Časnik.

Sat, 11. Jul 2020 at 13:15

167 ogledov

Na obletnico Srebrenice našli še eno od neodkritih morišč v Kočevskem Rogu
Če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti. Sledove zločinov odkrivamo v Kočevskem Rogu ter drugod po Sloveniji. Republika Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje. The post Na obletnico Srebrenice našli še eno od neodkritih morišč v Kočevskem Rogu appeared first on Časnik.

Sat, 11. Jul 2020 at 07:42

180 ogledov

Pahor z Matarello na Bazovico po politično rehabilitacijo tigrovcev in antifašističnih borcev
Gre tudi za legalistično vprašanje, saj obstoječi in veljavni italijanski zakoni te štiri bazoviške žrtve jemljejo kot teroriste. To se ni formalno pravno spremenilo. To dejanje moramo razumeti kot neko tiho dejanje politične rehabilitacije tigrovcev in antifašističnih borcev še pred začetkom 2. svetovne vojne.« The post Pahor z Matarello na Bazovico po politično rehabilitacijo tigrovcev in antifašističnih borcev appeared first on Časnik.

Sat, 11. Jul 2020 at 06:56

172 ogledov

Črna življenja štejejo, gospod Batagelj, odpravite diskriminacijo črne človeške ribice!
Spoštovani gospod Batagelj, svetujem vam, da razmere v Postojnski jami nemudoma uravnate po smernicah svetovne levice, ne pa da čakate na dekret vzhajajoče leve zvezde Tanje Fajon. Ko bo ona, ki je sicer na plačilnem seznamu v Bruslju, politično pa mešetari v Sloveniji in proti Sloveniji, na sončni strani Alp kričala med drugim tudi »black lives matter«, utegne biti prepozno. The post Črna življenja štejejo, gospod Batagelj, odpravite diskriminacijo črne človeške ribice! appeared first on Časnik.

Sat, 11. Jul 2020 at 00:03

189 ogledov

Italijanski neofašisti in slovenski neokomunisti se niso sposobni soočiti z resnico lastne preteklosti
Upamo, da tako italijanska neofašistična kot slovenska neokomunistična ideologija nimata več toliko moči, da bi preprečili spravno slovesnost. Da 13.julij ne bo več le dan spomina na neki barbarski požig, ampak tudi dan veselja, dan sprave med dvema narodoma, ki se jima je uspelo otresti mračnih ideologij. The post Italijanski neofašisti in slovenski neokomunisti se niso sposobni soočiti z resnico lastne preteklosti appeared first on Časnik.
Teme
umetniški navdih v objektivu domen mezeg fantazijska literatura predstavitev knjige roman

Zadnji komentarji

nagajivček :

30.06.2020 12:10

pobit komuniste
Boris Valenčič :

11.05.2020 13:51

Poleg severno Korejskega predsednika Kim Jong Un-a, še zadnje dva komunistična DIKTATORJA na svetu, Milan Kučan in Janez Janša ter njune tolpe! Resnično neverjetno, to se dogaja v središču Evrope, v Sloveniji! Oba KOMUNISTIČNA DIKTATORJA imata povsem različne strateške cilje, njuna skupna točka je le ropanje ter popolno uničenje avtohtonega prebivalstva, srednjega sloja, uničenje Slovenije in njenega gospodarstva. Komunistični DIKTATOR Milan Kučan je za Miloševičem naslednik in glavni VELIKO SRBSKI voditelj, skupaj z Dizdarevičem in Mesičem ponovno združujejo bivšo Jugoslavijo v VELIKO SRBIJO, kjer se bo Milan Kučan oklical za VELIKO SRBSKEGA KRALJA. Je Putinova in Ruska sramota. Komunistični DIKTATOR Janez Janša, NOSILEC TITOVE ŠTAFETE je pristal v Evro-Ciaških rokah, je le njihov hlapec, kateri prav tako ne deluje za interese SLOVENIJE in avtohtonega prebivalstva. Njegovo Evro-Ciaško poslanstvo je le popolna uvedba imperialističnih interesov, brez sleherne demokracije, uničevanje zasebnega in družbenega gospodarstva. Ta KOMUNISTIČNI DIKTATOR Janez Janša ima nalogo pripraviti celotno Slovenijo za izvedbo Ameriškega napada na Ruse, poleg drugih vzhodno evropskih držav. berite: www.monarh.si www.predsednica.si www.zml.si Ne ostane vam nič drugega, kot da pričnete prepevati PRAVO SLOVENSKO HIMNO: www.youtube.com/watch?v=ZplPSbaAreg Boris Valenčič, slovenski KRALJ DNAR NAZAJ: www.monarh.si/dnar-nazaj.mp3 SLOVENCI, res ste ene ŠLAPE in DUHOVNE SIROTE!

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu