Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu
Marsikaterega Slovenca, tudi Domen Mezeg je med njimi, so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi.
Spletni Časnik

Torek, 26. maj 2020 ob 18:59

Odpri galerijo

Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu

Marsikaterega Slovenca, tudi Domen Mezeg je med njimi, so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi. Tudi Domna Mezga so. Tako zelo, da je napisal prvo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika. Saga o cesarju Feliksu.

Domen Mezeg je roman zastavil drugače kot uveljavljeni avtorji iz tujine

Ob besedni zvezi fantazijska saga nam prideta na misel deli Igra prestolov in Gospodar prstanov, ki sta nedvomno spodbudili avtorja k temu, da se je lotil takšnega dela, a je treba poudariti, da sta bili ti dve deli le zgled, pravzaprav bolj motiv za pisanje, ne pa tudi vzorec, po katerem je zastavil svoje delo. Njegov fantazijski roman je postavljen v zelo »slovensko« okolje.

Osebe in njihove zgodbe, ki jih spoznavamo v prvi knjigi, so v nasprotju z Igro prestolov precej prijazne.

Mezeg pripoveduje sicer o tem, da so se dogajale spletke, tudi politični umori, da se veliko opravlja in obrekuje na dvoru, vendar glavna oseba, mladi cesar Feliks, ob vsem tem ohranja notranji mir, ki mu omogoča, da na dogajanje okrog sebe gleda dovolj objektivno; vedno znova mu tudi prihajajo naproti ljudje, ki mu omogočajo varnost in napredek.

Kaj pa, če ne bi bil vladar?

Pravzaprav ga to, da je določen za vladarjevega naslednika, velikokrat moti. Rad bi živel kot navaden človek in se preživljal z lastnim delom. Sploh se mu stoži po takšnem življenju, ko začne obujati spomine na otroštvo. Moti ga, če začuti, da ljudje zaradi njegovega položaja niso iskreni in odkriti do njega. Zaveda pa se, da bo moral to sprejeti, če bo hotel nadaljevati družinsko tradicijo. Težka odločitev ga čaka.

Živeli naj bi v daljni preteklosti, a podobno kot mi

Pisatelj Mezeg je dogajanje v romanu postavil nedoločljivo daleč nazaj, nekaj stoletij po obeh vesoljnih potopih, čeprav je v Svetem pismu omenjen le eden. Od različnih strokovnjakov se sliši, da so bili ljudje v zelo daljni pradavnini na visoki stopnji civilizacije in tehničnega razvoja. Tudi Domen Mezeg postavlja življenje Evkliptskega cesarstva na visoko stopnjo, saj uporabljajo izume, o kakršnih se nam zdaj niti ne sanja. Ti izumi so sicer namenjeni predvsem eliti, zlasti vladarski družini, a kljub temu človek ob prebiranju teh opisov osupne: »Od kod njemu vse te ideje!« V pogovoru z njim sem ugotovila, da je vse, tudi izvedbo posameznih čudes, temeljito preštudiral in ima razlage, kako priti do tega.

Zgodovina se ponavlja …

Marsikje tudi pripoveduje o stvareh, ki so značilne za sedanjo slovensko družbo, na primer o vse manjšem zanimanju mladih za tradicijo in njene vrednote, vse slabši izobraženosti in splošni razgledanosti. Pripoveduje o načinu obnašanja, ki se je razvijalo do dvorne popolnosti, da pa tudi dvorjanom možnost, da ob določeni priložnosti opustijo stanu primerno obnašanje in se sprostijo, vedno pa vse ohranja v mejah dostojnega.

Lahko se je odločil sam

Pripoved se začne s smrtjo starega cesarja, ki svojemu sinu na smrtni postelji da popolno svobodo: lahko se odloči, da bo nadaljeval dinastijo, če pa ne želi biti cesar, se lahko odloči tudi drugače. In v prvem delu fantazijskega romana Ilonika ga spremljamo v njegovem dozorevanju, iskanju svojega načina vladanja, iskanju življenjske družice … Spoznamo nekaj vladarjev drugih držav, različna območja, kjer se zadržujejo dvorjani, njihovo verovanje in sledove verovanja njihovih prednikov. Vse to sestavlja sliko človeškega življenja, saj se v marsikateri situaciji lahko najde vsak posameznik.

The post Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 4. Mar 2021 at 00:02

21 ogledov

Opozicija razbija državo, ker je na oblasti in ne nekdo drug
V opoziciji se ne grejo politike ampak razbijanje in uničevanje države zaradi silne bolečine, ker je na oblasti Janez Janša, in ne kdo drug. Zaradi te »silne bolečine« niso zmožni osnovne politične geste: ob priznanju razmerja politične moči izpogajati sporazum, ki bi bil v danih razmerjih moči maksimalno dober za vse udeležence in bi vsi skupaj tako zaradi dela za skupno dobro zakopali bojne sekire do novih razmerij moči. The post Opozicija razbija državo, ker je na oblasti in ne nekdo drug appeared first on Časnik.

Thu, 4. Mar 2021 at 00:01

22 ogledov

Slovenska vrsta Zdenk
Zdenke so (bile) javne osebe in da so jim skupni samo ime, ambicioznost in oblastiželjnost. Vsaka izmed njih je slednje dvoje udejanjala v svojem času, na svoj način in v vsakokratnem družbenopolitičnem okolju. Med zločinskim življenjem in delom Zdenke I. in drugimi tremi Zdenkami ni nikakršne neposredne zveze. The post Slovenska vrsta Zdenk appeared first on Časnik.

Wed, 3. Mar 2021 at 00:03

90 ogledov

Pogled od zunaj na slovensko medijsko krajino
Slovenski medijski prostor in domnevno zatiranje novinarjev so se znašli v neverjetni polemiki v tujih časopisih. Očitno je, da v tujini sploh nimajo pojma o resničnem stanju v slovenskem medijskem prostoru, ki je zelo specifičen, sicer bi poročali veliko bolj objektivno. The post Pogled od zunaj na slovensko medijsko krajino appeared first on Časnik.

Tue, 2. Mar 2021 at 00:01

139 ogledov

Simbolizacija krajine
Upajmo, da bodo sledi t. i. rapalske meje izginile mnogo prej kot sledi rimskega limesa, saj se ta krivična meja še vedno (sistemsko) utrjuje tudi v glavah številnih Italijanov; enako upajmo, da bodo iz povsem podobnih razlogov izginile iz slovenske pokrajine tudi sledi druge vrste okupacije: povojni spomeniki skupaj z napisi TITO po primorskih hribih, ki simbolno pohabljajo našo pokrajino in mesta, podobno kot pohabljajo duha celih generacij ...  The post Simbolizacija krajine appeared first on Časnik.

Mon, 1. Mar 2021 at 22:28

135 ogledov

Politično nastavljeni funkcionarji, povezani s strici iz ozadja, nevarnost za demokracijo
Minuli teden smo bili priče ustvarjanju vtisa, da so v tujini zaskrbljeni za demokracijo in svobodo medijev v Sloveniji. Dobro orkestrirano medijsko kompanijo je sprožil članek na bruseljskem portalu Politico, objavljen 16. februarja, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Še topel članek so zaskrbljeno povzeli dominantni slovenski mediji, odziv Janše […] The post Politično nastavljeni funkcionarji, povezani s strici iz ozadja, nevarnost za demokracijo appeared first on Časnik.

Mon, 1. Mar 2021 at 00:01

231 ogledov

Orbanizacijo, samo da s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja
Minuli teden smo bili priče ustvarjanju vtisa, da so v tujini zaskrbljeni za demokracijo in svobodo medijev v Sloveniji. Dobro orkestrirano medijsko kompanijo je sprožil članek na bruseljskem portalu Politico, objavljen 16. februarja, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Še topel članek so zaskrbljeno povzeli dominantni slovenski mediji, odziv Janše […] The post Orbanizacijo, samo da s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja appeared first on Časnik.
Teme
umetniški navdih v objektivu domen mezeg fantazijska literatura predstavitev knjige roman

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Domen Mezeg: Ilonika. Saga o cesarju Feliksu