Zadnji boji v Evropi so se v resnici končali 20. maja na otoku Texel v Friziji, ko so Kanadčani razorožili Nemce
Prelivanje krvi se je nadaljevalo tudi po uradni nemški kapitulaciji 8. maja 1945. Končalo se je šele potem, ko so se na otoku izkrcale kanadske zavezniške sile in razorožile Nemce. Zadnji boji med Kanadčani in Nemci so se končali šele 20. maja 1945.
Spletni Časnik

Petek, 15. maj 2020 ob 00:05

Odpri galerijo

Gruzijsko vojaško pokopališče na nizozemskem otoku Texel Foto: Wikipedia

V delu javnosti in nekaterih slovenskih časopisih in revijah se prav na današnji dan (15. maja) že dolga leta bohotijo taki in podobni naslovi, kot Na Poljani so se spomnili zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi oz. Poljana – kraj, kjer so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Toda, so to res bili zadnji boji v Evropi ob koncu druge svetovne vojne? Zgodovinski podatki nam pokažejo drugo sliko. Zadnji boji v Evropi so se v resnici končali 20. maja na otoku Texel v Friziji, ko so se na otoku izkrcale kanadske zavezniške sile in razorožile Nemce.

The post Zgodovinska dejstva in slovenska politika appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. May 2021 at 00:02

29 ogledov

Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov
Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna. The post Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov appeared first on Časnik.

Wed, 5. May 2021 at 00:16

109 ogledov

Tako imenovana »osvobodilna fronta« je bila teroristična organizacija
Jürgen Braun (AfD): Plošča na rezidenci nemškega veleposlaništva mora biti v najkrajšem času odstranjena. Če zunanji minister Heiko Maas ne želi zapraviti svoje kredibilnosti v zvezi z vprašanjem človekovih pravic, mora kar najhitreje ustaviti sramotitev komunističnih žrtev (več)

Wed, 5. May 2021 at 00:07

101 ogledov

Etnocid nad Slovenci na zahodni in avstrijski državni meji
Po letu 1945 je jugoslovanski režim vzpostavil nepredušno mejo, ki je usodno prizadela slovensko prebivalstvo z obeh strani. Iz notranjega obmejnega pasu v širini sedmih kilometrov, zlasti iz tistega ob avstrijski meji, so leta 1947 na silo in kar čez noč izselili večino ljudi, mnoge od njih tudi pozaprli. Brez vidnega razloga ali sodnih odločb so tako pregnali okoli dvajset tisoč ljudi: odrasle moške so zaprli, otroke, starejše in ženske pa konfinirali v delovna taborišča na Kočevskem, kamor se, kot vemo, avtohtoni nemški Kočevarji, medvojni optanti za tretji rajh, niso smeli več vrniti. Dolgoletne konfinacije na Kočevskem ter zaporne kazni so gotovo pripomogle k temu, da so se povsem pretrgale zaradi meje že tako otežene tradicionalne medkrajevne, rodbinske in gospodarske ter kulturne vezi, ki so nekoč povezovale slovenske ljudi, tudi še v času starojugoslovanske oz. saintgermainske meje. S praznjenjem ruralnih območij in dodatno industrializacijo ter s priseljevanjem delavstva od drugod smo na zahodni in avstrijski državni meji doživljali pravi mali etnocid, ki se je dogajal tudi v senci pogosto napetih mednarodnih odnosov (...)

Tue, 4. May 2021 at 00:12

142 ogledov

Smrt fašizmu, svoboda narodu, je tigrovski, ne komunistični pozdrav
Pozivamo ZZBNOV, naj naredi gesto sprave in pričakujemo opravičilo spričo izdajstva njihovega pripadnika, storjenega tigrovcem v noči z 12. na 13. maj 1941. TIGR Primorske pa pozivamo, da se pridruži prizadevanjem, da bo praznovanje TIGR-a dostojen izraz njegovega izvorno domoljubnega in neizključujočega pluralnega značaja (...)

Tue, 4. May 2021 at 00:01

125 ogledov

Granda: Totalitarizem je uspel, kjer sta tožilstvo in sodstvo ideološko obvladana
Nekdanja Vzhodna Nemčija, ki je izstopala po svoji komunistični pravovernosti v nekdanjem vzhodnem bloku, Slovenija pa v Jugoslaviji, zato ni slučaj, da ravno njuni državljani najbolj izstopajo v iracionalnem odnosu do covida-19 (...)

Mon, 3. May 2021 at 00:02

205 ogledov

Leto Josipa Jurčiča (1844–1881)
Josip Jurčič je bil rojen 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki. Oče Marko je bil stiški kočijaž, ki se je na Muljavo priženil in imel tam nekaj let tudi branjarijo in žganjarno. Želji po odkrivanju sveta in življenja v domači okolici je Jurčiču kot otroku in doraščajočemu fantu prvi ugodil njegov ded. Njegovo pripovedovanje pravljic in pripovedk je razgibalo dečkovo domišljijo in budilo v njem pripovedni dar. Vlada Republike Slovenije je na podlagi utemeljitve Ministrstva za kulturo leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča. Predlagala ga je rojstna občina Ivančna Gorica. Ne samo v Ivančni Gorici, tudi drugod po Sloveniji je spomin na umetnika in njegovo delo še zelo živ. Dela Josipa Jurčiča še vedno beremo, prav na podlagi razglasitve leta 2021 njemu posvečeno pa lahko njegovo delo močneje zaživi. Josip Jurčič je v višji gimnaziji že zaslužil s pisanjem in dobil nagrado za Jurija Kozjaka Prvo Jurčičevo leposlovno delo Pripovedka o beli kači je bilo objavljeno v Slovenskem glasniku leta 1861. Takrat je imel precej možnosti za objavljanje v Novicah in Slovenskem glasniku iz Celovca. Ozračje v Ljubljani je bilo bolj narodno zavedno, kar je tudi vplivalo na razvoj slovenskega pripovedništva. Na Jurčiča je močno vplival tudi Fran Levstik s svojimi programskimi in jezikoslovnimi spisi ter z Martinom Krpanom. Poleg Levstika je imel na Jurčiča najmočnejši vpliv škotski pisatelj Walter Scott. Njegove romane je dobesedno požiral (...)
Teme
izpostavljeno - desno utrinki dneva druga svetovna vojna prva slovenska vlada tigr

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Zadnji boji v Evropi so se v resnici končali 20. maja na otoku Texel v Friziji, ko so Kanadčani razorožili Nemce