Ob gledanju vsakodnevnih novic po slovenski javni televiziji, kjer naj bi bila glavna tema spopad z virusom covid-19, lahko samo rečemo: »Saj ni res – pa je.«
Eden izmed ključnih vzvodov za napade na trenutno vlado z vseh strani je, da je zaradi lahke »gripice«, ki ima enako ali celo manjšo smrtnost kot vsakoletna običajna gripa, po nepotrebnem ustavila državo in hudo kršila človekove pravice zaradi omejevanja gibanja. Da napadov zaradi t. i. »netransparentnih« nabav zaščitne opreme sploh ne omenjamo.
Podcenjevanje in blatenje dosežkov »nenaših« je s strani levičarjev stalnica. Poimenovanje vojne za Slovenijo z »operetno vojno« zaradi njene kratkotrajnosti nam je mogoče že malce ušlo iz spomina.
Težko sicer ocenjujem, zakaj je dejansko slovenska vojska tako hitro porazila samooklicano »mogočno« JLA, ampak zagotovo bi bile ob daljšem trajanju posledice podobne kot drugje na ozemlju bivše »domovine«. Na to me je spomnilo omalovaževanje uspehov sedanje vlade, v kateri so nekateri isti akterji kot leta 1991.
Spust virusa covid-19 za »prekuževanje«, preden se uvedejo ukrepi za njegovo ustavitev
Pa je res tako? Malce preverimo v realnosti. Slovenija je po stopnji razvitosti družbe in s tem tudi zdravstvenega varstva približno primerljiva s severno Italijo. Upal bi si sicer celo trditi, da so malce boljši od nas. In tam slika ni tako idealna.
Najhujši primer je pokrajina Bergamo (1.112.187 prebivalcev leta 2017 na površini 2.754,91 km2). To pomeni, da je približno petkrat gosteje naseljena kot Slovenija. Za to, da jim je virus ušel izpod nadzora, krivijo nogometno tekmo med Atalanto (Bergamo) in Valencio na stadionu San Siro v Milanu (kakih 50 km od Bergama) in povratno tekmo v Valencii. Malce po teh dogodkih je pri nas potekala ostra debata za organizacijo tekem v Kranjski Gori, Planici in proti njej in za koncert Andrea Bocellija v Stožicah ali proti njemu. Tekme in koncert so bili hvala bogu odpovedani. Mnogi so to sprejeli z zelo težkim srcem in veliko jeze. Nato je prisegla nova vlada in izjemno uspešno (za sedaj) ustavila širjenje virusa covid-19. Umrlih je bilo v tem obdobju celo manj kot običajno.
Toda kaj bi se zgodilo, če bi šli v spopad z »gripico« na način, da bi virus covid-19 prosto spustili, da nas prekuži, kot se je pred tem govorilo s strani dela stroke in »poznavalcev« s končano najkvalitetnejšo izobrazbo (npr. FDV), ki obvladajo prav vse (od izdelave rezancev do atomske fizike, da o okolijskih problemih in ekonomiji sploh ne govorimo).
Realni kazalniki boja z virusom covid-19
Poglejmo primer že prej omenjene pokrajine Bergamo. Podatki so z uradne strani Istata (Nacionalnega inštituta za statistiko Italije).
Gre za primerjavo števila umrlih v obdobju od 20. februarja do 31. marca 2020 v primerjavi s povprečjem med 20. februarjem in 31. marcem v letih od 2015 do 2019. V letih do 2019 je bilo v tem času povprečno število smrti 1180, letos je bilo v enakem obdobju 6238 umrlih. Od letos umrlih so pri 2346 kot vzrok definirali covid-19. Do velikega povečanja števila smrtnih primerov je prav tako prišlo zaradi drugih vzrokov (2712 umrlih, kjer ni bil vzrok smrti covid-19), kar lahko pripisujemo kolapsu zdravstvenega sistema. V tem obdobju se je število umrlih povečalo kar za 428 odstotkov, če pa obravnavamo samo obdobje v mesecu marcu, ko se je epidemija razdivjala, je povečanje kar 567,6-odstotno.
Za april še ni podatkov, zagotovo pa znajo ravno tako odstopati od nekajletnega povprečja. Podatki, izbrani za ta prikaz, so na 10. strani danega vira, kjer so zbrane tudi druge prizadete pokrajine.
Kaj to pomeni za Ljubljano oz. Slovenijo
Če te številke prevedemo na Ljubljano z okolico, kjer je približno podobna gostota poselitve (približno petsto tisoč prebivalcev), bi v enakih razmerah nezajezitve virusa pomenilo približno tri tisoč umrlih namesto okrog petsto na mesec, za Slovenijo (če bi prišlo do rajanja v Kranjski Gori, veselice v Planici in hkrati koncerta v Stožicah, bi se Slovenija spremenila v Bergamo) pa približno dvanajst tisoč mrtvih namesto dva tisoč v enem mesecu. Epidemija pa brez zajezitve na začetku traja najmanj dva meseca, kot vidimo iz praktičnih izkušenj (več ...)