Morda se vzpostavi ločeno bolnišnico, kjer se oskrbuje vse bolnike z novim koronavirusom na enem mestu
Rešitev nastalih razmer, vsaj v izogib splošni karanteni v prihodnji sezoni, bi lahko šla v smeri krepitev sposobnosti bolnišnic za ponujanje zdravstvene oskrbe vsem, ki povprašujejo po bolnišnični oskrbi, ne le bolnikom s koronavirusom
Spletni Časnik

Petek, 24. april 2020 ob 00:01

Odpri galerijo

dr. Mitja Steinbacher

Politiki ob koronakrizi po vsem svetu uvajajo različne ukrepe, ki gredo od nasvetov državljanom pa vse do prepovedi gibanja in ekonomskega delovanja. Človek bi si ob tem želel, da bi se ukrepi sprejemali ob zavedanju o dolgoročnih in kratkoročnih vidikih, ki bi bili vezani na epidemiološke, sociološke in ekonomske dimenzije posledic ukrepov.

Moja vera je v tem, da je s spodbujanjem prostega pretoka ustvarjalnih silnic mogoče sprostiti potencial naše civilizacije za obvladovanje javnega zdravja na človeku najbolj naraven in neškodljiv način, kjer odločitve ljudi diktirajo človeške potrebe. Morda je ta moja želja naivna in brez povezave v stvarnosti politične razdeljenosti, polnjeni z emocionalnim gorivom družbenih omrežij in medijskih hiš.

Koronakriza je rezultat političnih načinov soočanja s pandemijo virusa

Trenutna kriza je po formi drugačna od finančno-gospodarske krize iz leta 2008. Ta kriza ni endogena, torej ni posledica sistemskih slabosti zaradi napačne alokacije virov med reševanjem problema koordinacije aktivnosti v družbi.

Tokratna gospodarska kriza je eksogena: v družbo je posegla iz političnega okolja kot rezultat političnih načinov soočanja s pandemijo koronavirusa. Politični načini soočanja s pandemijo so neposredno posegli v gospodarsko-družbene aktivnosti in jih ponekod tudi povsem zaustavili.

Politične odločitve o omejevanju gibanja in prepovedi delovanja nekaterih panog (predvsem v turizmu) v mnogih državah temeljijo predvsem na zdravstveno-epidemioloških kriterijih, kot so število potrjeno okuženih, število novo-odkritih okužb, število potrjeno ozdravelih, kapacitete za intenzivno nego, številu umrlih v številu potrjeno okuženih in podobnih. Pokazatelji o širjenju virusa temeljijo na hitro se spreminjajočih podatkih in praktično nemogoče je v tem hipu uganiti resnično nevarnost virusa glede na smrtnost njegove okužbe. Ta bi naj bila po zadnjih razpoložljivih analizah protiteles v Nemčiji, ZDA in na Nizozemskem nekje v rangu gripoznih obolenj, ogroženi pa so predvsem starejši s kroničnimi boleznimi.

Prepovedi ekonomskih aktivnosti in prepovedi gibanja so večinoma diktirali epidemiologi brez uvida v širše ekonomsko-sociološke vidike in ob podpori medijev z enoznačnim javnim prikazovanjem eksponentnih krivulj.

Koronavirus je precej bolj razširjen in precej manj nevaren od prvotnih ocen

Premalo se zavedamo, da je družba kompleksen preplet med seboj povezanih ljudi, kjer se nenehno rešuje vprašanje koordinacije med različnimi interesi javnega, zasebnega in nevladnega. Nastaja preplet aktivnosti in reševanja v iznajdljivosti in kreativnosti, ki lahko, kadar je koordinacija omogočena, bogati sobivanje in lajša življenja vseh nas. En vidik te koordinacije lahko zaznamo v hitri krepitvi vlaganj v dvig sposobnosti spoznavanja z lastnostmi tega virusa in konkurenci med laboratoriji po vsem svetu, ki so v rekordno kratkem času pripeljali do novih odkritij o nevarnosti tega virusa. Te ugotovitve gredo v obratni smeri od predpostavk, na katerih so temeljile prve epidemiološke ocene: danes vemo, da je virus precej bolj razširjen in precej manj nevaren od prvotnih ocen. Drug vidik delovanja te očem prikrite koordinacije vidimo v povečanih človekoljubnih naporih ljudi pri pomoči najbolj ranljivih skupin, ki se, kadar je takšna koordinacija mogoča, posebej okrepi v zahtevnih obdobjih.

Koronakriza: kakšen je izhod iz nastalih razmer?

Rešitev nastalih razmer, vsaj v izogib splošni karanteni v prihodnji sezoni tega koronavirusa, bi lahko šla v smeri krepitev sposobnosti bolnišnic za ponujanje zdravstvene oskrbe vsem, ki povprašujejo po bolnišnični oskrbi, ne le bolnikom s koronavirusom.

Virus je nov, preverjenega zdravila in cepiva zanj pa še ni. Zato bi bilo treba najti načine, kako ločiti bolnike s tem virusom od ostalih bolnikov in sicer z minimalnim zaustavljanjem ostalih zdravstvenih storitev: morda se vzpostavi ločeno bolnišnico, kjer se oskrbuje vse bolnike z novim koronavirusom na enem mestu. Trenutno so v mnogih državah, tudi pri nas, zaustavljene številne (več ...)

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. May 2021 at 00:02

29 ogledov

Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov
Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna. The post Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov appeared first on Časnik.

Wed, 5. May 2021 at 00:16

109 ogledov

Tako imenovana »osvobodilna fronta« je bila teroristična organizacija
Jürgen Braun (AfD): Plošča na rezidenci nemškega veleposlaništva mora biti v najkrajšem času odstranjena. Če zunanji minister Heiko Maas ne želi zapraviti svoje kredibilnosti v zvezi z vprašanjem človekovih pravic, mora kar najhitreje ustaviti sramotitev komunističnih žrtev (več)

Wed, 5. May 2021 at 00:07

101 ogledov

Etnocid nad Slovenci na zahodni in avstrijski državni meji
Po letu 1945 je jugoslovanski režim vzpostavil nepredušno mejo, ki je usodno prizadela slovensko prebivalstvo z obeh strani. Iz notranjega obmejnega pasu v širini sedmih kilometrov, zlasti iz tistega ob avstrijski meji, so leta 1947 na silo in kar čez noč izselili večino ljudi, mnoge od njih tudi pozaprli. Brez vidnega razloga ali sodnih odločb so tako pregnali okoli dvajset tisoč ljudi: odrasle moške so zaprli, otroke, starejše in ženske pa konfinirali v delovna taborišča na Kočevskem, kamor se, kot vemo, avtohtoni nemški Kočevarji, medvojni optanti za tretji rajh, niso smeli več vrniti. Dolgoletne konfinacije na Kočevskem ter zaporne kazni so gotovo pripomogle k temu, da so se povsem pretrgale zaradi meje že tako otežene tradicionalne medkrajevne, rodbinske in gospodarske ter kulturne vezi, ki so nekoč povezovale slovenske ljudi, tudi še v času starojugoslovanske oz. saintgermainske meje. S praznjenjem ruralnih območij in dodatno industrializacijo ter s priseljevanjem delavstva od drugod smo na zahodni in avstrijski državni meji doživljali pravi mali etnocid, ki se je dogajal tudi v senci pogosto napetih mednarodnih odnosov (...)

Tue, 4. May 2021 at 00:12

142 ogledov

Smrt fašizmu, svoboda narodu, je tigrovski, ne komunistični pozdrav
Pozivamo ZZBNOV, naj naredi gesto sprave in pričakujemo opravičilo spričo izdajstva njihovega pripadnika, storjenega tigrovcem v noči z 12. na 13. maj 1941. TIGR Primorske pa pozivamo, da se pridruži prizadevanjem, da bo praznovanje TIGR-a dostojen izraz njegovega izvorno domoljubnega in neizključujočega pluralnega značaja (...)

Tue, 4. May 2021 at 00:01

125 ogledov

Granda: Totalitarizem je uspel, kjer sta tožilstvo in sodstvo ideološko obvladana
Nekdanja Vzhodna Nemčija, ki je izstopala po svoji komunistični pravovernosti v nekdanjem vzhodnem bloku, Slovenija pa v Jugoslaviji, zato ni slučaj, da ravno njuni državljani najbolj izstopajo v iracionalnem odnosu do covida-19 (...)

Mon, 3. May 2021 at 00:02

205 ogledov

Leto Josipa Jurčiča (1844–1881)
Josip Jurčič je bil rojen 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki. Oče Marko je bil stiški kočijaž, ki se je na Muljavo priženil in imel tam nekaj let tudi branjarijo in žganjarno. Želji po odkrivanju sveta in življenja v domači okolici je Jurčiču kot otroku in doraščajočemu fantu prvi ugodil njegov ded. Njegovo pripovedovanje pravljic in pripovedk je razgibalo dečkovo domišljijo in budilo v njem pripovedni dar. Vlada Republike Slovenije je na podlagi utemeljitve Ministrstva za kulturo leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča. Predlagala ga je rojstna občina Ivančna Gorica. Ne samo v Ivančni Gorici, tudi drugod po Sloveniji je spomin na umetnika in njegovo delo še zelo živ. Dela Josipa Jurčiča še vedno beremo, prav na podlagi razglasitve leta 2021 njemu posvečeno pa lahko njegovo delo močneje zaživi. Josip Jurčič je v višji gimnaziji že zaslužil s pisanjem in dobil nagrado za Jurija Kozjaka Prvo Jurčičevo leposlovno delo Pripovedka o beli kači je bilo objavljeno v Slovenskem glasniku leta 1861. Takrat je imel precej možnosti za objavljanje v Novicah in Slovenskem glasniku iz Celovca. Ozračje v Ljubljani je bilo bolj narodno zavedno, kar je tudi vplivalo na razvoj slovenskega pripovedništva. Na Jurčiča je močno vplival tudi Fran Levstik s svojimi programskimi in jezikoslovnimi spisi ter z Martinom Krpanom. Poleg Levstika je imel na Jurčiča najmočnejši vpliv škotski pisatelj Walter Scott. Njegove romane je dobesedno požiral (...)
Teme
mitja steinbacher

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Morda se vzpostavi ločeno bolnišnico, kjer se oskrbuje vse bolnike z novim koronavirusom na enem mestu