Jože Mlakar: Cerkev v moralnem precepu
Cerkev v današnjem svetu je zamrznjena v nekem drugem času in govori jezik, ki ga je težko poslušati, ker je v njem preveč formalizmov, obrabljenih fraz, svetopisemskih citatov in sklicevanja na papeške izjave. Cerkvena govorica je večinoma ...
Spletni Časnik

Sreda, 5. februar 2020 ob 00:39

Odpri galerijo

Jože Mlakar: Cerkev v moralnem precepu

Cerkev ne potrebuje reforme niti pomodrenja, pač pa spremembe. Po imenovanju kardinala Bergoglia za papeža je postalo v katoliški Cerkvi zelo vroče. Izbruhnili so pedofilski škandali. Cerkev se je znašla na zatožni klopi.

Cerkev se je znašla v hudem moralnem precepu

Nič več kot žrtev preganjanja v komunističnih državah ali tu in tam tudi drugje po svetu. Žrtev se je tokrat prikazala na drugi strani, Cerkev pa na zatožni klopi storilca s težkim bremenom grešnosti. Tako bolečega padca v Cerkvi še ni bilo. Znašla se je v hudem moralnem precepu. Kako naj obsoja splav in evtanazijo, če je v svojih vrstah desetletja in morda stoletja prikrivala zlorabljanje otrok.

Zaman se sedaj škofje in papež posipavajo s pepelom in sočustvujejo z žrtvami. Težkih grehov se operemo le s kesanjem, s pokoro, z molitvijo, z žrtvijo in s popravo krivic.


Cerkev oziroma škofje, kot njeni najvišji predstavniki, se morajo najprej otresti svojih administrativnih obveznosti. Čeprav je breme, nudi administrativno delo tudi nekaj zapeljive lagodnosti, ki se ji je težko upreti. Administracija je podlaga birokratizmu in s tem navidezni prezaposlenosti, zaradi katere odlagamo druge, mnogo pomembnejše naloge. Hote ali nehote škofija deluje prav po tem principu – po principu upravne enote. Ima svoj sedež, naslov in potrebno osebje za opravljanje nalog, ki jih taka institucija zahteva. Cerkev v »današnjem svetu« je zamrznjena v nekem drugem času in govori jezik, ki ga je težko poslušati, ker je v njem preveč formalizmov, obrabljenih fraz, svetopisemskih citatov in sklicevanja na papeške izjave. Cerkvena govorica je večinoma dolgočasna in nezanimiva. Pogrešamo pogumnih besed, ki segajo v globino božjega razodetja in presegajo cerkveno korektnost.

Naj se škof brez mobitela odpravi od župnije do župnije

Težko je duhovnikom in vernikom poslušati poročila o cerkveni statistiki, saj se število verujočih nenehno znižuje. Težko in neprijetno je župnikom maševati v vedno bolj praznih cerkvah, kjer so prve klopi, v katerih naj bi sedeli otroci, še bolj prazne. Župniki so preobremenjeni. Mnoge župnije se ukinjajo in združujejo v večje enote. Vse to pade kot dodatno breme na njihova pleča. Kaplanov nimajo, večinoma tudi ne gospodinj. Ko se verniki ob velikih praznikih vračamo domov k slavnostnim obedom, ostajajo župniki sami; pogosto v prevelikih starih stavbah.

Prvo spokorno dejanje naših škofov bi bilo, da pogosteje obiskujejo župnije, opogumljajo duhovnike in jim pomagajo. Naj škof obišče svojega duhovnika brez ceremoniala, naj se mu kot somaševalec pridruži pri bogoslužju in prepusti glavno besedo domačemu župniku. Nič hudega ne bi bilo, če bi škof ali nadškof za nekaj dni brez mobitela izginil iz svojega dvorca in se odpravil po deželi od župnije do župnije.

Tak odnos visokih cerkvenih dostojanstvenikov do župnikov in župljanov ne bi ostal neopažen. Skoraj gotovo bi se mnogi Cerkvi odtegnjeni ljudje vrnili in pridružili bi se jim tudi drugi, saj bi jih sveži veter v Cerkvi gotovo opogumil in privabil.

Papeževa pozicija mora ostati nedotakljiva

Podobna ali še bolj radikalna sprememba bi se morala zgoditi v vatikanski kuriji, kuhinji, v kateri nihče ne ve, kaj se kuha. Marsikdaj pri napredovanju škofov v kardinale deluje negativna selekcija. Laiki na Cerkveno politiko za vatikanskimi stenami nimajo vpliva. Močno zdravilo s hitrim učinkom za vse Cerkvene bolezni bi bila napotitev kurijskih kardinalov in škofov na župnije v pomoč župnikom. Mandat vatikanskih pomembnežev bi moral biti omejen. Po nekaj letih službovanja, bi zapustili svoje udobne in pomembne položaje in se odpravili na teren  pomagati iskati izgubljene Jezusove ovce. Nič od tega ne bi bilo v nasprotju z Jezusovim naukom. Gotovo bi se novim možnostim pridružili tudi mi laiki in nikomur ne bi bilo težko, niti dolgčas. Navsezadnje bi se gospodje nadihali svežega zraka ter si spočili dušo in telo.

Papeževa pozicija mora ob vsem dobrem in hudem ostati nedotakljiva. On je porok za neoporečnost Jezusovega nauka, ne glede na to, kaj si o papežu mislimo.

Zadnjo besedo pri tem ima Sveti duh. Ob javni diskusiji o Amazonski sinodi, o celibatu, ženskem duhovništvu in homoseksualnosti (prispevek k človekovim pravicam), se glave že pregrevajo. Če se ne bodo pravočasno ohladile, nam grozi nov cerkveni razkol..

The post Jože Mlakar: Cerkev v moralnem precepu appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 29. Mar 2020 at 00:09

21 ogledov

Lajšanje stiske terja sodelovanje in povezovanje sil
Če kdaj, zdaj velja: »Delaj tako kot da boš večno živel in moli tako kot da boš jutri umrl.« V tej zavesti odgovornosti tudi sam želim biti »v mislih in molitvah s tistimi, ki so zboleli in s tistimi, ki varujejo njihova življenja.«   The post Lajšanje stiske terja sodelovanje in povezovanje sil appeared first on Časnik.

Sat, 28. Mar 2020 at 07:07

45 ogledov

Pri spopadu s korona virusom prihajamo v težko obdobje
Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. The post Pri spopadu s korona virusom prihajamo v težko obdobje appeared first on Časnik.

Sat, 28. Mar 2020 at 00:20

40 ogledov

Ekonomika korona virusa COVID19
Soočanje s korona virusom je nujno večfazno in v grobem vključuje sekvenco ukrepov od izolacije najbolj ranljivih, sprostitve nabave medcinske opreme, ukrepov zaustavitve in sproščanja določenih segmentov gospodarskih panog kjer je največ neposrednega stika z ljudmi, dviga kapacitet zdravstvene oskrbe za najtežje primere, do sprememb v higienskih navadah ljudi. The post Ekonomika korona virusa COVID19 appeared first on Časnik.

Sat, 28. Mar 2020 at 00:02

74 ogledov

Protivladni medijski Blitzkrieg
Številni primeri v zadnjih tednihi govorijo, da je medijska javna hiša RTV pristranska, saj z vsebinami in gosti opravičuje, zagovarja in olepšuje okruten zločinski režim. Vse, ki so se mu postavljali po robu, ne le med vojno, pač pa predvsem po njej vse do danes, poskušajo njegovi zagovorniki tako ali drugače odstraniti. Ker je fizično preveč tvegano, počnejo to tako politično in medijsko kot z lažnim »zgodovinskim« prikazovanjem in pripovedjo. The post Protivladni medijski Blitzkrieg appeared first on Časnik.

Fri, 27. Mar 2020 at 09:21

83 ogledov

Nadškof Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala Evropi
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala. Odločil se je, da bo med molitvijo, ki jo bo vodil v ponedeljek, 2. aprila, ob 21. uri in jo bo prenašal Radio Ognjišče, Slovenijo posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Vse Slovence vabi, da se na to dejanje pripravljamo z molitvijo rožnega venca in litanij Srca Jezusovega in Marijinih litanij. The post Nadškof Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala Evropi appeared first on Časnik.

Fri, 27. Mar 2020 at 00:05

104 ogledov

»Vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države!
Nepotreben in nekoristen, tudi škodljiv je tisti del RTV, ki hoče vladati! Ta je na Kolodvorski odveč, treba ga je prestaviti na Gregorčičevo, seveda pa mora najprej skozi volilni postopek. Prepričan sem, da ne pretiravam, »vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države! Ko jo prestavimo, ne bo več nobene Patrie, ne novih obrazov, tudi komedijantov na Gregorčičevi ne. The post »Vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države! appeared first on Časnik.
Teme
aktualno v družbi mnenja z mero cerkev danes Papež Frančišek pedofilija spolni škandali

Zadnji komentarji

Franc Mihič :

14.12.2019 23:31

Kardinalov govor: korak do sprave ali odmik od nje? DNEVNIK, 26. julij 2016 Moje mnenje o spravi je, da je ta potrebna in mogoča. Kardinal dr. Franc Rode je na spominski slovesnosti na medvojne dogodke v Šentjoštu povedal žalostna dejstva, a ne vsa, kar žal ne prispeva k spravi. Kdor uči odpuščanje kot bistveni temelj vere in uči spravo, naj bo spraven, ne dvoličen, ker sicer vzdržuje sovraštvo in razdvaja narod. V objavljenem govoru kardinala namreč ne zasledim niti besede o spravi. Zelo sem razočaran. Pokojni prof. dr. Aleksander Bajt, član SAZU, medvojni član kraljeve vojske v domovini, enako kot olimpionik Leon Štukelj, je v knjigi Bermanov dosje zapisal: »Partija je med NOB, med okupacijo, prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije... Ni pa mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev.« O tem zadnjem pa kardinal in še marsikdo kar molči. Dejstvo je, da je zato padlo 7800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo, tudi po njej, 97.500 Slovencev. To neizpodbitno in nazorno kaže, koliko je bilo med NOB upora zoper okupatorja, ki ga sicer cenim. Žrtve državljanske vojne, na obeh straneh, pa so ogromne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, partizan, kristjan, član Demosa, je tedaj oklical: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik, je pred letom na javni spravni okrogli mizi v Zavodu sv. Stanislava vpričo predsednika države Boruta Pahorja jasno in glasno povedal in se strinjal, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državljanski vojni namreč nastopajo samo revolucionarji in protirevolucionarji, oboji so del naroda. Ni izdajalcev naroda. Dejstvo, ki omogoča in terja spravo. Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Nemčiji, na temo sprave pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.« Metropolit nadškof msgr. Stanislav Zore je jasen in poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.« Dr. Spomenka Hribar pa pravi: »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav.« Žalostno je, da sedanja oblast še vedno taji državljansko vojno oziroma revolucijo, čeprav je bila ta opevana vse do osamosvojitve, saj je bila temelj in vzrok za razpad režima SFRJ. Skrajni čas bi torej že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da državna politika in njene institucije, odgovorne za naš razvoj, sprejmejo objektivno zgodovinsko resnico, to je, bila je državljanska vojna in bil je upor zoper okupatorja, in prenehajo razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce«. Mogoče bi nam tudi kardinal dr. Rode lahko že enkrat povedal, da je bila med drugo svetovno vojno revolucija oziroma državljanska vojna, z velikanskimi žrtvami na obeh straneh, in tudi upor zoper okupatorja, kar bi zvenelo realno in spravno! To bi lahko bil korak za spravo, če kardinal resno misli, da je potrebna v državi in je korak kot vzor za oblast. Sprava je pogoj za dobro perspektivo in za kreiranje ter doseganje skupne vizije Slovenije. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042747357/mnenja/odprta-stran/kardinalov-govor-korak-do-sprave-ali-odmik-od-nje
APMMB2 :

14.07.2019 06:20

Janez Janša je še edini osamosvojitelj, ki je aktiven politik. Je še vedno trn v peti prisklednikom, ki kradejo slovensko osamosvojitev in slovensko državo. Bolj, ko se oddaljujejo od slavni dni osamosvojitve, bolj drzni so tatovi in danes so že skorajda v popolnosti okradli osamosvojitev. Danes že skorajda v celot velja, da so Slovenijo osamosvojili partizani, da so komunisti Slovenijo iz globikega fevdalizma izvlekli v rajsk socializem, ki je omogočal delavcem raj na zemlji. Na kratko so ta raj prekinili kruti in pohlepni kapitalisti in da ne bo pomote fašisti, ki jih vodi Janez Janša in je kriv, da Slovenija ni druga Švica. Če ne bi bilo Janše bi v Sloveniji vladala sloga, tako pa je on zdrahar, ki potvarja zgodovino. Marsikdo verjame, da so bili povojni boljševiki resnično šlampasti, ko niso do popolnsti zatrli belogardiste in katoliško cerkev, ki danes dela zdrahe in razdvaja narod. Prav Janša je potomec teh in resno se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da so lahko ti ustvarlili potomstvo in dopustili takšnemu strašilu, kot je Janša da stopi v politiko in o groza pregrozna celo za krajši čas zvalada. Če sta dve katoliški osnovni šoli zelo veliki problem za Slovenijo, je Janez Janša največji problem. Dokler bo on v politiki, Slovenija ne bo zadihala s polnimi pljuči. Če ne bi bilo Janeza Janše, bi že davno povrnili socializem in samoupravljanje in ne bi bilo nobene dileme, ali javno zdravstvo, ali ne? Ne bi bilo dileme, ali javno šolstvo , ali ne? Ne bi razprodajali državnih bank! Ne bi razprodajali podjetij! Ne bi bilo revežev, ne revnih upokojencev. Ne bi bilo lačnih otrok. Tako pa same nevšečnosti . Nič svobode in nenehni strah pred fašizmom. Zakaj smo se sploh osamosvojili? Bratstva in enotnosti ni več. Pristali smo v morilskem NATO paktu in sedaj morajo naši strumni vojaki po svetu podpirati ameriški imperializem. Vse to nam je skuhal Janez Janša, namesto, da bi dopustil, da nam vlada Milan Kučan, ki nikoli ni bil za samostojno Slovenijo. V imenu nacionalnega interesa je ohranjal banke in gospodarstvo v slovenskih rokah, kjer so njegovi tovariši smelo upravljali z bankami, podjetji, gradbeništvom in omogočili javno šolstvo, javno zdravstvo in dajali upanje upokojencem da bodo imeli, ko ponovno zasedejo tovariši oblast 1000 € pokijnine. Hvalabogu je pogumni Marjan Šarec zbral vse pozitivne sile v Sloveniji, ustvaril trdno koalicijo, ki že kaže sadove. Ohranil bo javno zdravstvo, Tudi šolstvu se ni treba bati privatizacije. Povrnil bo banke narodu in pripeljal investitoreje, ki bodo reševali slovenska pogorišča. Tako se nam obeta razcvet Gorenja, ki ga bodo obnovili Kitajci in pregnali janšiste iz Velenja, da ne bodo nikoli več zgradili še kakšen TEŠ6. Ne, Titovo Velenje se ne da, če ravno se je ob njega naselil Janez Janša in z ukradenim denarjem za gotovino kupil hišo, kar še danes ne zna pojasniti tvarišu Mehu.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Jože Mlakar: Cerkev v moralnem precepu