S podporo škofa Rožmana številni Judje preživeli vojno
Renato Podberšič na sobotnem zboru ob 60. letnici škofove smrti: Dokumenti iz arhivov potrjujejo, da so s podporo škofa Rožmana številni Judje preživeli vojno.
Spletni Časnik

Nedelja, 17. november 2019 ob 05:46

Odpri galerijo

škof dr. Gregorij Rožman

Škof dr. Gregorij Rožman (1883–1959) se je na mestu ljubljanskega ordinarija znašel v času druge svetovne vojne. Nič koliko črnila je že bilo prelitega za dokazovanje njegovega domnevno zmotnega ravnanja v razmerah italijanske in nemške okupacije ter komunistične revolucije na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Postal je tako rekoč dežurni krivec, ki naj slovenske katoličane »na veke« postavlja v položaj manjvrednih državljanov in dežurnih krivcev za razmah revolucionarnega terorja.

Žal so se bolj poredko slišale besede, ki bi škofa Rožmana prikazovale v luči neutrudnega posredovalca za pomoči potrebne. Pa najsi je šlo za begunce, izseljence, zapornike, taboriščnike, komuniste in Jude. Tisti zapisi posameznikov, ki so si o tem »drznili« pisati (dr. Tamara Griesser Pečar, dr. France Martin Dolinar, Jakob Kolarič) pa so v javnosti vse prevečkrat ostajali brez odmevov. Ne nazadnje je tudi škof Rožman osebno občutil nestrpnost nemškega nacionalizma po prvi svetovni vojni, zato se je umaknil iz Koroške v Ljubljano.

Judovski zastopnik v škofijskem dvorcu

V tem prispevku se bomo osredotočili na zadnjo, to je t. i. judovsko kategorijo, ki jo je tudi po zelo konservativnem štetju najbolj iztaknil v piramidi žrtev druge svetovne vojne v Evropi, saj je bilo takrat pobitih okrog šest milijonov Judov. Sto tisoč gor ali dol, številka je sama po sebi preveč strašljiva, da bi nam dovolila polemiziranje.

Kot pričajo različni arhivski dokumenti, tako v Ljubljani (Nadškofijski arhiv) kot v Rimu (Državni arhiv, Arhiv združenja italijanskih judovskih občin), je pri posredovanju za judovske begunce, posameznike in cele družine pomagal tudi tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Dobro je bil obveščen o zločinih ustašev nad judovskim prebivalstvom, ki so se začeli že kmalu po razpadu Kraljevine Jugoslavije in vzpostavitvi Neodvisne države Hrvatske (NDH).

Po okupaciji leta 1941 so se razmere poslabšale tudi za Jude na slovenskih tleh. Najbolj jih je seveda preganjal nemški okupator na svojem zasedenem ozemlju, medtem ko so italijanski in madžarski okupatorji zavzeli milejše stališče, predvsem do Judov, ki so že pred drugo svetovno vojno živeli na okupiranem območju. Precej slabše se je seveda godilo judovskim beguncem od drugod, ki so iskali zatočišče pred nacističnim in ustaškim nasiljem.

S podporo škofa Rožmana vseh 40 mladih judovskih beguncev preživelo vojno

Različne judovske organizacije so hitro zaznale novo stvarnost. DELASEM (Delegazione per l’Assistenza degli Emigranti Ebrei) s sedežem v Genovi je skrbela predvsem za judovske begunce, ki so prihajali v Italijo iz vse Evrope, in poskrbela za njihov varen prehod v države, ki so še sprejemale Jude. Po okupaciji so v Ljubljani imenovali svojega zastopnika, to je postal Eugenio Bolaffio iz ugledne judovske družine. Ena njegovih prvih (neuradnih) poti je vodila v škofijski dvorec k škofu Rožmanu.

V organizaciji DELASEM, s pomočjo Bolaffia in ob podpori škofa Rožmana, se je julija 1941 skupina okrog štiridesetih judovskih beguncev, predvsem otrok in mladostnikov, pod vodstvom hrvaškega Juda Josefa Indiga naselila v dvorcu Lesno Brdo pri Vrhniki. Preko Zagreba so bežali iz srednje Evrope in Balkana pred holokavstom. Tu so ostali eno leto, potem so pot nadaljevali v severno Italijo. Iz te skupine so vsi preživeli drugo svetovno vojno.

Kot je Bolaffio poročal v Genovo, je bilo v začetku septembra 1941 v Ljubljani več kot tristo judovskih beguncev in grozila je velika nevarnost, da jih bodo poslali nazaj. Zato se je skupaj z g. Lorantom, znanim ljubljanskim judovskim trgovcem, odpravil na sprejem k škofu Rožmanu. Sodeč po poročilu ga je zaprosil, naj pri Svetem sedežu posreduje za omenjene begunce.

Prestreženi telegram

Škof Rožman se ni ustrašil posredovanja za preganjane Jude pri najvišjih oblasteh, tako cerkvenih kot državnih. Tako je že 6. septembra 1941 poslal telegram v Vatikan, naslovljen na kardinala Luigija Maglioneja (1877–1944), vatikanskega državnega tajnika. Telegram je prestregla italijanska tajna služba (Pubblica sicurezza). Danes ga hranijo v Italijanskem državnem arhivu v Rimu (Archivio Centrale dello Stato) v fondu ministrstva za notranje zadeve. V telegramu je škof Rožman kardinala Maglioneja zaprosil, naj posreduje pri italijanskem ministrstvu za notranje zadeve v korist judovskih beguncev (v izvriniku: emigrati ebrei), ki so se tedaj znašli na ozemlju Ljubljanske pokrajine (Provincia di Lubiana). Predlagal je njihovo konfinacijo v notranjosti italijanske države, kajti če bi jih vrnili v NDH, bi se jim zelo slabo pisalo.

Očitno škofovo posredovanje ni bilo zaman, kajti že dan pozneje je p. Pietro Tacchi Venturi (1861–1956), jezuit in neuradna zveza med Svetim sedežem in Mussolinijem, sporočil, da je italijanska stran pripravljena ugoditi želji škofa Rožmana. Zelo preprosto je bilo: šef italijanske policije je poklical na kvesturo v Ljubljani in poskrbel za ustrezne ukaze, ki so judovske begunce obvarovali najhujšega.

Čez dober teden je škof Rožman zopet posredoval za isto skupino judovskih beguncev. Želel jih je namreč obvarovati internacije v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Žal neuspešno, kajti italijanske oblasti so jih že poslale v taborišče Ferramonti di Tarsia pri Cosenzi, ki je bilo namenjeno predvsem Judom. Vendar so škofu Rožmanu v odgovoru na poizvedovanje zatrdili, da bo zanje ustrezno poskrbljeno. V resnici položaja interniranih Judov v tem taborišču nikakor ne moremo primerjati z nemškim sistemom uničevalnih taborišč.

Do avgusta 1943 se je v Ljubljansko pokrajino zateklo med 1400 do 1500 judovskih beguncev

Prej omenjeni Eugenio Bolaffio, delegat DELASEM v Ljubljani, je konec oktobra 1942 poročal na sedež v Genovo, da se je spet odpravil po pomoč k škofu Rožmanu. Prosil ga je za posredovanje za begunske judovske družine (Pick, Weiss, Froelich, Weingerger, Braun, Papo, Rechnitzer, Beck, Baumel, Zucker, Wessel) v Novem mestu in družino Wertheimer v Metliki, ki jim je grozila deportacija v NDH. Po poročanju Bolaffia mu je škof Rožman obljubil pomoč pri italijanskih oblasteh, da bi omenjene judovske družine internirali v notranjost Italije.

Še tik pred kapitulacijo Italije, avgusta 1943, je Emilio Grazioli, visoki komisar Ljubljanske pokrajine, ugotavljal, da so številne intervencije škofa Rožmana v korist judovskih beguncev nepotrebne. V poročilu, ki ga je poslal na italijansko notranje ministrstvo, je zagotavljal, da se je v času od začetka vojne v Ljubljansko pokrajino zateklo med 1400 do 1500 judovskih beguncev. Po njegovih trditvah niso nikogar zavrnili, niti nimajo takih namenov, ampak so jih poslali v italijanska taborišča v notranjosti države, največ v Ferramonti di Tarsia.

Skrb za katoličane judovskega rodu

Posebno skrb so bili za škofa Rožmana katoličani judovskega rodu, ki jim zaradi rasne zakonodaje ni bilo prizaneseno niti na ozemlju tretjega rajha niti v NDH. Tam jih je dolgo časa ščitil zagrebški nadškof Alojzij Stepinac, ko pa so se razmere še poslabšale, je zanje prosil pomoči pri ljubljanskem ordinariju. Spet je romalo pismo k državnemu tajniku, kardinalu Maglioneju. Težavo so povzročali italijanski predpisi, ki so beguncem nearijskega porekla, tudi če so bili katoličani, prepovedovali vselitev na ozemlje Kraljevine Italije. Kljub vsemu so tudi te judovske begunce prepeljali v že omenjeno taborišče Ferramonti di Tarsia.

Ob koncu vojne maja 1945 je tudi škof Rožman postal begunec. Naselil se je v ZDA, od koder je obiskoval razseljene Slovence po svetu.

Ni znano oz. ni ohranjene korespondence, ki bi dokazovala, ali si je dopisoval s tistimi nekdanjimi judovskimi begunci, ki jim je pomagal in se zanje zavzemal med drugo svetovno vojno. Vsaj odkrili še nismo nič tovrstnega, morda pa ta kratki zapis pripomore k temu. In seveda k celovitejši podobi škofa Rožmana v mozaiku preteklosti in spomina nanj.

The post S podporo škofa Rožmana številni Judje preživeli vojno appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 2. Jun 2020 at 00:05

71 ogledov

Slovenija pod skupnim nebom
Ta zapis naj navduši bralce, da se ozrejo v nebo in opazujejo ozvezdja in planete, pa ne samo velikanov, temveč tudi planete Venero, ki se bo iz večernega neba preselila na jutranje nebo in bo svetila pod imenom Danica, Merkur, ki je viden na večernem nebu do začetka poletja, Mars je viden v drugi polovici noči, a ni v najboljši legi, planeta Jupiter in Saturn pa sta vidna že na začetku noči. The post Slovenija pod skupnim nebom appeared first on Časnik.

Tue, 2. Jun 2020 at 00:01

121 ogledov

Ne nedelja, petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan
Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje, dan za spodbujanje sovraštva, dan za smrtne obsodbe, dan za izliv nostalgičnih čustev do SFRJ, dan za slavljenje totalitarnih simbolov, dan za prerivanje ob državnem koritu, dan za orgazmična poročila v neodvisnih medijih ter dan za vsesplošno prevzemanje verskih in drugih navad prišlekov. Ne samo davna in polpretekla zgodovina, tudi dogodki izpred nekaj let se ponavljajo kot farsa. Eno takih dogajanj je prizadevanje za to, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte. Udeležba na referendumu leta 2003, ki ga je »izsilila« politična desnica, je bila sicer skromna, ampak po črki zakona je referendum uspel. Kljub izidu referenduma so trgovine ob nedeljah ostale odprte do letošnje pandemije, kajti velika trgovska podjetja so s pomočjo sindikata podkupila zaposlene s pičlim dodatkom za nedeljsko delo. Po dvestotih (200!) mesecih od izigranega izida referenduma je nadvse socialno čuteča Mesečeva Levica vložila v parlamentarno odločanje predlog zakona, ki naj bi odpravil nedeljsko delo zaposlenih v trgovinah. Politika ali politikantstvo? Oboje. Po prvem branju zakona v Državnem zboru kaže, da bo vendarle prišlo do spremembe pri obratovanju prodajaln in bodo ob nedeljah odprte kot izjeme le majhne prodajalne. Amandma k zakonu o delovnem času trgovin Od Levice, »progresivne stranke«, bi človek pričakoval več izvirnosti ter naprednosti, ne samo ponaredka pobudnikov uspelega in neupoštevanega referenduma. Za božjo voljo, kaj pa naj prodajalke in prodajalci delajo ob nedeljah, saj je v Sloveniji večina izgubila občutek (ali ga pač nikoli ni imela) za to, kaj so Gospodov dan in z njim povezani pravica in dolžnost katoličana? Predlog Levice bi bilo nujno treba v drugi obravnavi zakona z amandmajem spremeniti, in sicer tako, da bi se trgovska podjetja sama odločala o tem, kateri dan v tednu bodo imela zaprte prodajalne. Če res ni tehtnih ovir, naj bi se odločala za najprikladnejši dan, to je petek. Večinski (neodvisni) mediji jih bodo brez dvoma zlahka prepričali za petek. Ker nisem član nobene stranke in osebno ne poznam nobenega poslanca ali poslanke, mi kot edina pot za izvirno pobudo ter hudomušno odslikavo stanja v Sloveniji preostajajo strani Časnika. Danes je petek, zaprto zaradi kolesarjenja Zakaj ravno petek? Dve okoliščini kažeta na to, da bi bil petek daleč najprimernejši. Prvič, zaposlenim v trgovini je treba omogočiti uresničevanje njihove ustavne pravice do združevanja, natančneje do kolesarjenja. Kolesarjenje in demonstriranje s politkolesarji in njihovimi zaslepljenimi občudovalci in somišljeniki jim enostavno pripada in nihče jim ne sme kratiti te pravice zaradi službe ali drugih nepomembnih opravkov. Če je verjeti medijem, so med množičnim vseslovenskim kolesarjenjem trgovine tako in tako prazne in naj bodo zato zaprte. Kdaj naj bodo odprti gostinski lokali? Nerešljiv problem pa ostaja urnik v gostinstvu – od restavracij s skorajšnjimi Michelinovimi (rdečimi?) zvezdicami do barov, kot je na primer Opera bar. Če bi bil slednji ob petkih zaprt, v njem ne bi prišlo do kravala v zvezi s prvokategornico iz javne hiše na Kolodvorski. Po drugi plati pa v primeru, da bi med pandemijo restavracije poslovale nemoteno, njihovi lastniki ne bi imeli časa ne za vojno na Twiterju ne za intervjuje v časopisih vseh odtenkov rumene barve ne za »plezanje« na kar 1642 metrov visok in s travo porasel vrh na slovensko-italijanski meji. Kakorkoli že obračamo, tudi gostincem bi morali omogočiti, da kolesarijo vsaj vsak drugi petek, in to še zlasti tistim, ki jih vleče na levo, čeprav to zanikajo, ker na kolesu brcajo z desno in levo nogo. Naj nacionalni radio spet obuja spomine … Kako naj bi bilo ob petkih poskrbljeno za ostarele in druge ranljive skupine državljanov? Vse profesionalne in neodvisne TV hiše bodo imele celodnevne neposredne prenose politkolesarskih zgod in nezgod. Ne smemo zanemariti vloge nacionalnega radia. Končno je napočil čas, da prvi program po desetletjih nerazumnega in nepojasnjenega molka ob petkih dopoldne dragim poslušalcem in cenjenim poslušalkam znova podarja oddaji Še pomnite tovariši in Pesmi borbe in dela. Vsekakor bi morali tudi kolesarski maraton Franja in podobne rituale, s katerimi ohranjamo živ spomin na NOB in revolucijo, prestaviti z nedelje na petek. Naj bo v petek zaprto zaradi novih državljanov Drugi razlog za zaprte trgovine ob petkih je v spreminjanju slovenskega narodnega značaja, ki je že zdavnaj ušlo izpod nadzora blagopokojnega Kocbeka. Prišlo je do spremembe do te mere, da smo tako rekoč pred kolektivno evtanazijo, spodbujano z levega političnega pola. Luku Mescu, ki je pregovorno občutljiv za pravice raznoraznih manjšin, ministrira ministrant Marjan Šarec in v teh dneh se jima pridružuje v beli obleki (simbolu čistosti v politiki) še Tanja Fajon. Vsi: Levica, LMŠ in SD imajo izostren občutek za (nad)pravice ljudi, ki so nekoč v Slovenijo prihajali legalno, danes pa predvsem ilegalno iz nekega drugega kulturnega okolja, kjer je petek dela prost dan. Le zakaj se ne bi večina prebivalstva naše države prilagodila manjšini in ji s tem izkazala posebno pozornost in dobrodošlico? Menda smo Slovenci v Evropi nekaj posebnega … Slovenci se radi hvalimo, da smo v Evropi nekaj posebnega, da je čudež, da smo preživeli na prepihu med Romani in Germani, da pogojno pripadamo srednji, nikakor pa ne vzhodni Evropi, ter s tem, kaj vse da znamo in zmoremo. Bodimo nekaj posebnega tudi pri dela prostem dnevu, zato ob sprejemanju zakona o obratovalnem času v trgovini ne kaže izgubiti priložnosti, da bi postali prva evropska država, kjer bo petek dela prost dan, pa ne samo v trgovinah, ampak tudi v vseh drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Tako bi vsak petek lahko začeli kolesariti že zjutraj in med razgrajanjem, popivanjem in/ali zakajanjem odpeljali nekaj etap po središču Ljubljane, zvečer pa bi se zbrali pred javno hišo, da bi tam bivajočim družbenopolitičnim delavcem in še zlasti delavkam olajšali terensko delo. Celodnevno kolesarjenje ob petkih bi trikrat prekinjali, vendar ne na policijsko komando, ampak na pozive z vitkega stolpa ob nekdanji Kurilniški ulici za Bežigradom. Petkov manifest Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje, dan za spodbujanje sovraštva, dan za smrtne obsodbe, dan za izliv nostalgičnih čustev do SFRJ, dan za slavljenje totalitarnih simbolov, dan za prerivanje ob državnem koritu, dan za orgazmična poročila v neodvisnih medijih ter dan za vsesplošno prevzemanje verskih in drugih navad prišlekov. Slovenci opuščamo poskus z multikulturnim modelom družbe. Na pohodu je monokulturništvo politično močnejših in predrznejših, temu bo sledilo monokulturništvo biološko močnejših. The post Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan appeared first on Časnik.

Mon, 1. Jun 2020 at 00:01

125 ogledov

Odšel je Aleš Lokar, velik tržaški Slovenec, ekonomist, profesor in politik
Aleš Lokar je nekakšen predhodnik idej, ki so se čez nekaj desetletij opredmetile tako v Novi reviji kakor v politični konkretizaciji, ki jo je predstavljal poznejši Demos,« o svojem pokojnem očetu pravi intelektualec in družbeni kritik Andrej Lokar.  The post Odšel je Aleš Lokar, velik tržaški Slovenec, ekonomist, profesor in politik appeared first on Časnik.

Sun, 31. May 2020 at 00:01

160 ogledov

Vsi totalitarizmi so hoteli boljše življenje, ustvarili pa katastrofo
Človekove pravice so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Dajejo podlago za etično utemeljevanje slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj v minulem stoletju. Pravica narodov do samoodločbe je namreč danes splošno sprejeta človekova pravica. Najprej naj ugotovim, da so se komunistični, fašistični in nacionalsocialistični (nacistični) totalitarizem pojavili ob koncu 1. svetovne vojne ali takoj po njej, kar […] The post Vsi totalitarizmi so hoteli boljše življenje, ustvarili pa katastrofo appeared first on Časnik.

Sat, 30. May 2020 at 23:59

158 ogledov

Sveti Duh človeka uvaja v resnico ter mu daje luč, motiv in moč
Sveti Duh človeka uvaja v resnico ter mu daje luč, motiv in moč.  Zanimamo se za tisto, od česar pričakujemo korist, kakršno koli že. Zamislimo si, da sedimo v krogu, voditelj skupine pa nam daje tri minute časa, da naredimo seznam stvari, ki nas ta hip najbolj zanimajo, zato jih želimo podrobneje spoznati in bolje […] The post Sveti Duh človeka uvaja v resnico ter mu daje luč, motiv in moč appeared first on Časnik.

Sat, 30. May 2020 at 22:03

159 ogledov

Društvo za interpretacijo dediščine skrbi usoda Plečnikovega stadiona
V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica z zaskrbljenostjo spremljamo razprave o Plečnikovem stadionu in opozarjamo na manipulativno trditev, da lahko tako brutalen poseg v urbano dediščinsko tkivo pomeni edinstveno priložnost za razvoj, ki bo neznaten ohranjen delček spomenika državnega pomena (!) nadomestil nenadomestljivo kulturno izgubo slovenskemu narodu. Kot strokovnjaki za interpretacijo dediščine, ki vse svoje moči usmerjamo v vključevanje slovenske dediščine v turizem in gospodarski razvoj, opozarjamo, da je v skladu s številnimi mednarodnimi listinami in evropskimi priporočili prav kulturna dediščina temeljna nosilka trajnostnega razvoja. Govoriti o razvojnih možnostih, pomeni vse sile usmeriti v ohranjanje kulturne dediščine kot kvalitete življenja v izvirnem prostoru. Posebej Ljubljana bi si morala prizadevati za ohranitev kulturne dediščine, prvem mestu Plečnikove zapuščine, ki mestu in vsej Sloveniji prinaša velik del turističnega prihodka in kulturnega ugleda v svetu. Zato pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja, slovenskemu narodu pa v resnici jemljejo možnost trajnostnega razvoja in ga uvrščajo med barbarske skupnosti. Predsednica Društva za interpretacijo dediščine Slovenije ddr. Verena Perko The post Društvo za interpretacijo dediščine skrbi usoda Plečnikovega stadiona appeared first on Časnik.
Teme
izpostavljeno - desno utrinki dneva delasem eugenio bolaffio gregorij rožman judi škof rožman

Zadnji komentarji

Boris Valenčič :

11.05.2020 13:51

Poleg severno Korejskega predsednika Kim Jong Un-a, še zadnje dva komunistična DIKTATORJA na svetu, Milan Kučan in Janez Janša ter njune tolpe! Resnično neverjetno, to se dogaja v središču Evrope, v Sloveniji! Oba KOMUNISTIČNA DIKTATORJA imata povsem različne strateške cilje, njuna skupna točka je le ropanje ter popolno uničenje avtohtonega prebivalstva, srednjega sloja, uničenje Slovenije in njenega gospodarstva. Komunistični DIKTATOR Milan Kučan je za Miloševičem naslednik in glavni VELIKO SRBSKI voditelj, skupaj z Dizdarevičem in Mesičem ponovno združujejo bivšo Jugoslavijo v VELIKO SRBIJO, kjer se bo Milan Kučan oklical za VELIKO SRBSKEGA KRALJA. Je Putinova in Ruska sramota. Komunistični DIKTATOR Janez Janša, NOSILEC TITOVE ŠTAFETE je pristal v Evro-Ciaških rokah, je le njihov hlapec, kateri prav tako ne deluje za interese SLOVENIJE in avtohtonega prebivalstva. Njegovo Evro-Ciaško poslanstvo je le popolna uvedba imperialističnih interesov, brez sleherne demokracije, uničevanje zasebnega in družbenega gospodarstva. Ta KOMUNISTIČNI DIKTATOR Janez Janša ima nalogo pripraviti celotno Slovenijo za izvedbo Ameriškega napada na Ruse, poleg drugih vzhodno evropskih držav. berite: www.monarh.si www.predsednica.si www.zml.si Ne ostane vam nič drugega, kot da pričnete prepevati PRAVO SLOVENSKO HIMNO: www.youtube.com/watch?v=ZplPSbaAreg Boris Valenčič, slovenski KRALJ DNAR NAZAJ: www.monarh.si/dnar-nazaj.mp3 SLOVENCI, res ste ene ŠLAPE in DUHOVNE SIROTE!
achilles arrow :

1.04.2020 11:43

Prvoaprilska šala - mar ne !? naprej pa brez šal ..... ostanite doma, z lizilom si perite roke, medtem ko vam perejo možgane. Corona virus je epohalna prevara. Psihološka vojna operacija proti človeštvu in njegovim svoboščinam pod taktirko mednarodnih fašistoidnih psihopatskih elit! Kar naekrat pa vlado in poslance skrbi za naše zdravje, mar ne!? Tako zelo, da so si sami povečali plače, medtem ko so strpali ljudi v njihove domove, prepovedali gibanje in druženje po pretvezo morilskega virusa - ki ne obstaja ! se zdi znano .... podobno je deloval fašizem v prejšnjem stoletju. Imamo pa res kratek spomin ! Ko se tako tolčemo po prsih o dosežkih - največji dosežek, ki bo zagotovo ostal v spominu ljudi, da so totalno sesuli gospodarstvo in pahnili pošteni delovni slovenski narod v prepad revščine. Še nasvet ljudem: na sonce v gibanje, vitamini D, C, B1-B6, A, folna kislina, cink selen, bezgov čaj ter drugi zeliščni čaji ipd. za ojačanje imunskega sistema in boste vsi zdravi - Vlada pa trdi,i da je zdravo, če trohnite v zatohlih prostorih in si perete roke z lizolom - kako zelo skrbijo za vaše zdravje mar ne. Popolno, samo še cepiti vas morajo, pa bo prevara popolna ! Ne nasedajte dezinformacijam zdravstvene statistike o žrtvah corona virusa. Lažejo vam v obraz. Živimo v medijsko propagandnem slikanju narave virusov - resnica je da virusi niso nalezljivi in niso vzrok nobene smrti, ker ne morejo obstati zunaj naših teles. Bodo pa smrtne žrtve in bolezenske posledice za obveznim ter prisilnim ceplenjem, ki nam ga bo vlada želela vsiliti ! Tam noter v covid19 patogeni vakcinaciji pa nas res čaka štetje mrtvih in resno obolelih ! Še grob podatek o smrtih v ZDA lansko leto 1. cca 700k ljudi umrlo za kardiovaskularnimi boleznimi in infarkti. 2. cca 600k za rakom 3. 440k umrlih zaradi zdravniške napake .... daleč na dnu lestvice domnevne smrti zaradi CV cca >3k cel svet na kolenih zaradi lažnega virusa, ob 440 tisoč umrlih zaradi zdravniške nesposobnosti pa nikogar v vladi ne gane - WOW ! https://www.youtube.com/watch?v=LZzIxnCHVDM&t=49s https://www.youtube.com/watch?v=nQDKKg220Zg https://www.youtube.com/watch?v=hLCvj3tRmIY https://wissenschafftplus.de/uploads/article/Dismantling-the-Virus-Theory.pdf
Franc Mihič :

14.12.2019 23:31

Kardinalov govor: korak do sprave ali odmik od nje? DNEVNIK, 26. julij 2016 Moje mnenje o spravi je, da je ta potrebna in mogoča. Kardinal dr. Franc Rode je na spominski slovesnosti na medvojne dogodke v Šentjoštu povedal žalostna dejstva, a ne vsa, kar žal ne prispeva k spravi. Kdor uči odpuščanje kot bistveni temelj vere in uči spravo, naj bo spraven, ne dvoličen, ker sicer vzdržuje sovraštvo in razdvaja narod. V objavljenem govoru kardinala namreč ne zasledim niti besede o spravi. Zelo sem razočaran. Pokojni prof. dr. Aleksander Bajt, član SAZU, medvojni član kraljeve vojske v domovini, enako kot olimpionik Leon Štukelj, je v knjigi Bermanov dosje zapisal: »Partija je med NOB, med okupacijo, prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije... Ni pa mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev.« O tem zadnjem pa kardinal in še marsikdo kar molči. Dejstvo je, da je zato padlo 7800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo, tudi po njej, 97.500 Slovencev. To neizpodbitno in nazorno kaže, koliko je bilo med NOB upora zoper okupatorja, ki ga sicer cenim. Žrtve državljanske vojne, na obeh straneh, pa so ogromne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, partizan, kristjan, član Demosa, je tedaj oklical: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik, je pred letom na javni spravni okrogli mizi v Zavodu sv. Stanislava vpričo predsednika države Boruta Pahorja jasno in glasno povedal in se strinjal, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državljanski vojni namreč nastopajo samo revolucionarji in protirevolucionarji, oboji so del naroda. Ni izdajalcev naroda. Dejstvo, ki omogoča in terja spravo. Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Nemčiji, na temo sprave pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.« Metropolit nadškof msgr. Stanislav Zore je jasen in poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.« Dr. Spomenka Hribar pa pravi: »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav.« Žalostno je, da sedanja oblast še vedno taji državljansko vojno oziroma revolucijo, čeprav je bila ta opevana vse do osamosvojitve, saj je bila temelj in vzrok za razpad režima SFRJ. Skrajni čas bi torej že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da državna politika in njene institucije, odgovorne za naš razvoj, sprejmejo objektivno zgodovinsko resnico, to je, bila je državljanska vojna in bil je upor zoper okupatorja, in prenehajo razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce«. Mogoče bi nam tudi kardinal dr. Rode lahko že enkrat povedal, da je bila med drugo svetovno vojno revolucija oziroma državljanska vojna, z velikanskimi žrtvami na obeh straneh, in tudi upor zoper okupatorja, kar bi zvenelo realno in spravno! To bi lahko bil korak za spravo, če kardinal resno misli, da je potrebna v državi in je korak kot vzor za oblast. Sprava je pogoj za dobro perspektivo in za kreiranje ter doseganje skupne vizije Slovenije. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042747357/mnenja/odprta-stran/kardinalov-govor-korak-do-sprave-ali-odmik-od-nje

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

S podporo škofa Rožmana številni Judje preživeli vojno