Osemdeset let po začetku druge svetovne vojne je 19. septembra evropski parlament sprejel »Resolucijo o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope«, ki so jo na iniciativo baltskih držav in Poljakov predlagali poslanci Evropske ljudske stranke, socialdemokrati, liberalci, evropski konservativci, »ker sta spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in zavest o skupni evropski dediščini komunističnih, nacističnih in drugih diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti Evrope na sodobne zunanje grožnje«.
Ta resolucija še nadgrajuje »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu« z dne 2. aprila 2009, ki obsoja vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi. Žal Slovenija na državni ravni še ni premogla toliko moralne moči, da bi obsodila komunizem – sklep vlade Janeza Janše pa ni zavezujoča –, čeprav je ta povzročil več kot 100 miljonov smrtnih žrtev.
K temu moramo prišteti še množične kršitve vseh drugih človekovih pravic (med drugim: svoboda govora in veroizpovedi, svoboda medijev, znanosti in umetnosti, enakost pred zakonom, prepoved mučenja, pravno varstvo, svoboda gibanja, nedotakljivost stanovanja, svoboda združevanja in demonstriranja). Državni zbor je resolucijo iz leta 2009 vzel zgolj na znanje, sprejem resolucije pa je že štirikrat zavrnil, kljub temu da so za njo v Evropskem parlamentu glasovali vsi slovenski poslanci.
Vsi slovenski poslanci, razen Brgleza, so glasovali za
Za letošnjo septembrsko resolucijo je glasovalo 535 vseh evropskih poslancev, 66 jih je bilo proti, 52 se jih je vzdržalo. Vsi slovenski poslanci so glasovali za, razen novinca v evropskem parlamentu, predstavnika SD Milana Brgleza, ki je svojo zadržanost opravičil s tem, da resolucija ni obsodila fašizma, predvsem pa ga je zmotilo enačenje komunizma in nacizma – in da je v njej poudarjeno nekaj, kar se ne samo v Sloveniji rado zamolči, namreč soodgovornost Sovjetske zveze za drugo svetovno vojno. Spomnimo se, da sta Nemčija in Sovjetska zveza podpisali Hitler-Stalin pakt (oz. pakt Ribbentrop-Molotov) o nenapadanju (23.8.1939), ter Mejni in prijateljski sporazum (28.9.1939). Oba sporazuma pa sta vsebovala še tajna protokola, v katerih sta si državi podpisnici razdelili del Evrope.
