Na Selih pri Kamniku smo Slovenci dobili umetnino, ki nezgrešljivo spominja na predsednika Donalda Trumpa.

Avtor je bil nedvomno duhovit in ima seveda vso pravico, da karikaturira sedanjega ameriškega predsednika. Četudi tu in tam predsednik Trump naredi ali izreče kaj všečnega katoliškemu ušesu, je seveda še veliko več problematičnega – tudi, če predsednika Trumpa ne demoniziramo na način, kot to počno slovenski mediji.

Toda kaj bi se zgodilo, če bi takšno umetniško karikaturo nekje v Sloveniji postavili aktualnemu ruskemu predsedniku Putinu? Če se je skulptura pri Kamniku inspirirala pri Kipu svobode, kaj bi lahko navdihnilo avtorja Putinovega spomenika? Ruska babuška? Ruski medved?

A morda Putin spomenik/spomenike že ima: predimenzioniranemu spomeniku ruskim vojakom na Žalah se je letos pridružil še en v Šmartnem. Ta “odprtost” Slovenije za rusko interpretacijo zgodovine ni ušla mediju Russia Beyond (v slovenski različici), ki ga mnogi imajo za propagandno roko ruske države. Propagande, ki se zlahka prelevi v dezinformacije in v to kar strokovnjaki danes imenujejo hibridno delovanje, torej skupek dejavnosti, manj ali bolj agresivnih, katerih namen je zaobrniti geopolitični kurz držav v ruskem bližnjem in daljnem sosedstvu, v prid Rusije in stran od Zahoda.

Članstvo v EU in NATO pomeni opredelitev RS za vrednote, ki žal niso vrednote Rusije

Po obdobju ministra Erjavca želi minister dr. Cerar “uravnotežiti” našo zunanjo politiko. Toda tudi ta pristop še vedno kaže na pomanjkljivo razumevanje dejstva, da članstvo v EU in NATO ni le simbolično, ampak da pomeni opredelitev Republike Slovenije za vrednote, ki jih ti organizaciji zagovarjata. Ki pa žal niso vrednote Rusije.

Poleg tega se intenzivni dvostranski stiki z Rusijo nespretno nadaljujejo. Celo bivši veleposlanik Roman Kirn, ki mu zagotovo ni mogoče očitati desne pristranskosti, je opozoril, da je bil nedavni obisk vladne delegacije s premierom Šarcem na čelu slabo pripravljen, saj je premiera pravzaprav postavil v senco župana Jankovića.

Ne moreš imeti malo enih in malo drugih vrednot. Navsezadnje smo člani EU in zavezniki v NATO. Putinova Rusija s problematično zakonodajo, še bolj z njenim spornim izvajanjem ter z manipulacijo represivnega aparata preprečuje opoziciji nastop na volitvah, opozicijskim voditeljem nalaga drakonske kazni za minorne prestopke ali pa jim te preprosto podtakne. Če se udeležite demonstracij vam lahko zagrozijo, da vam bodo socialne službe odvzele otroka. Organizirani kriminal, s katerim je Putinov režim vzpostavil posebno obliko sobivanja lahko poskrbi, da opozicijski voditelj tudi izgine. Ruske tajne službe so aktivne po svetu (Skripal). Z neba nad delom Ukrajine, ki ga nadzirajo pro-ruske sile, je bilo sestreljeno malezijsko potniško letalo. Ne nazadnje – kar bi moralo prepričati našo levico – Putin izvaja diskriminacijo LGBT populacije (kar nikakor ni v skladu s pogledom Cerkve).

Rusko pojmovanje demokracije in pravne države je torej zares drugačno od evropskega. Glede tega se ne moremo slepiti.

ZDA ostajajo delujoča parlamentarna demokracija

Ameriški predsednik Trump ima problematične poglede na ženske, migrante in na mednarodno ureditev, a ZDA ostajajo delujoča parlamentarna demokracija, ki spoštuje človekove pravice in kjer morebitne zlorabe oblasti dobijo svoj sodni epilog. Liberalna New York in Kalifornija se lahko na predsednikov konzervativizem povsem požvižgata. O predsedniku Trumpu lahko po mili volji govorite karkoli, brez posledic. In Beli hiši ne pade na misel, da bi s policijo ovirala prireditve potencialnih predsedniških kandidatov (četudi morda poskuša tuje državnike pripraviti do tega, da bi našli o njih kaj spornega, kot se je to najverjetneje zgodilo nedavno z Ukrajino).

Slovenija ni neposredna soseda Rusije, nima ruske manjšine, ne travme ruske okupacije. To ji je res lahko v pomoč za neproblematične, kolikor je mogoče prijateljske odnose z Rusijo, s katero je pač potrebno voditi dialog in upati, da bo ta nacija – ki je po svojem bistvu zagotovo evropska – nekoč spet našla pot nazaj do Evrope in jo tudi dejansko lahko spet oplajala. Dejansko – ne le z navideznim zavzemanjem za krščanske vrednote.

Kar je problematično je, da je količina ruskega vpliva, ki ga prek na videz nedolžnih, na kulturo in spomin vezanih pobud slovenska politika dopušča v državo tolikšna, da že lahko vpliva na dejansko (in ne le verbalno) zavezanost vrednotam EU in NATO in na našo mentalno umeščenost na Zahod. Temu mehkemu vplivu gre dodati morda še pomembnejše ekonomske vzvode: naša navezanost na ruski plin, Mercator v rusko-hrvaških rokah, lastništvo nepremičninskih in turističnih podjetij s strani ruskih državljanov pri nas, vloga ruskih bank itd.

Ruskemu prodiranju sledi Kitajska, tudi pri nas. Brez velikega pompa in solzavih debat o nacionalnem interesu je bilo Kitajcem prodano Gorenje, “naš ponos”. Kot da izkušnja z mariborskim letališčem ne bi bila dovolj …

Drsenje Slovenije na Balkan

Nekaj podobno problematičnega za našo vrednostno in geopolitično orientacijo se nam dogaja z našim drsenjem na Balkan. Zahodni Balkan ostaja prioriteta naše zunanje politike, namesto, da bi se predvsem posvetili iskanju zaveznikov v EU [… več]