Evropska poslanka Tanja Fajon ob nedavnem dnevu miru pred spomenikom na Velikem Cerju dejala med ostalim, »da nikakor in nikoli ne smemo pristati na poskus, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako, kot je bilo v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. In ne smemo dovoliti, da bi prek tega obdobja razvrednotili narodnoosvobodilni boj proti okupatorju (NOB) in rehabilitirali kolaboracijo«.

V svojem strahu pred rehabilitacijo kolaboracije in razvrednotenjem NOB pa se je Fajonova  lotila nepravega problema in se obrnila na nepravi naslov. Tudi če upoštevamo, da je bratomorno vojno zanetilo revolucionarno nasilje in to v tragičnih okoliščinah, ki jih v tem kratkem sestavku ni mogoče obdelati, bo namreč kolaboracija ostala zavrženo dejanje in jo nihče ne bo mogel rehabilitirati. Zato NOB-ja ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je NOB omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako zavrženo dejanje, o čemer govorijo že skladovnice knjig, ki so se nabrale po osamosvojitvi, ko je pol stoletja skrita resnica o tem nasilju izbruhnila z vso silo na dan.

Borčevska organizacija se je potihem odpovedala revoluciji in jo s tem tudi izdala
Spomenka Hribar, ki odločno obsoja kolaboracijo, se je v polemiki okrog NOB-ja in revolucije spotaknila (Delo, 4. 7. 2009) ob izjavo dr. Ivana Kristana, da bi obsodba revolucije s strani NOB pomenila »skrunitev spomina na vse žrtve, ki so bile potrebne, da smo ustvarili novo državo, pravičnejšo od prejšnje«. Izrazila je svoj dvom, ali so bile res vse te žrtve potrebne zato, da smo si ustvarili novo državo, in potem dodala, »da večje skrunitve spomina na žrtve, večje samoobsodbe revolucije, kot so bile povojne likvidacije, ni«.

Članek Tanja Fajon pozablja, da je NOB omadeževalo in razvrednotilo revolucionarno nasilje lahko v celoti preberete na spletnem portalu Časnik.