Cerar je pred dvema letoma v New Yorku svetovnim politikom in javnosti govoril o čebelah. Tudi Marjan Šarec letos nekako ni mogel pustiti v nemar  čebelje družine. Med vrsticami njegovega govora so silili iz panja troti.

V klenem slovenskem jeziku smo nekoč rekli za splošno znanega lažnivca, da tako laže, da sam sebi verjame. Tedaj sta bili resnica in laž še dva povsem nasprotujoča si pojma in med njima je bila ostra meja. Ker se je v zadnjih osmih desetletjih laž v naših krajih povsem udomačila, smo si morali izmisliti še vmesne stopnje med lažjo in resnico: neresnica, polresnica, več resnic, zamolčanje resnice, nenačelnost, neetičnost, mnenje stroke itd.

Kaj in kako je predsednik vlade Marjan Šarec pred nekaj dnevi govoril v palači OZN o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju?  Marsikaj, vse na počez, le resnico je bilo komajda zaznati v njegovem nastopu. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji, kar zadeva trajnostni razvoj, marsikaj lepo in natančno zapisano. Zavajamo evropsko in svetovno javnost in prav s tem papirnatim in virtualnim reševanjem države in planeta se je hvalil predsednik naše vlade. Menda smo v »Gretini šoli« tako spretno plonkali, da so naš spisek neuresničljivih želja o trajnostnem razvoju uvrstili na dvanajsto mesto na svetu. Eno so papirji, povsem drugačno pa je resnično življenje v ugrabljeni državici na evropskem križpotju. Kamorkoli človek vtakne nos, zasmrdi.

Celoten članek Marjan Šarec in njegov larifari v OZN lahko preberete na spletnem portalu Časnik.