Ko je prišel čas – osvoboditev izpod komunizma, smo že bili znani in krščanska Evropa nas je podprla. Vse druge politične naravnanosti, vključno socialne demokracije v sosednjih državah, so naši samostojnosti nasprotovale. Kdaj bodo ta zgodovinska dejstva dovolj razvidna in bodo v celoti razložena? Vsem tem dejavnostim lahko rečemo, da so bila tudi predpriprava na pravo osvoboditev. To se je dogajalo v času, ko so se v Novi reviji čudili, kako da se niso uresničile Kidričeve napovedi, da »čez dvajset let ne bo več ne vere, ne farjev«.

S to kratko omembo vzporednih poti v smeri samostojnosti, želim poudariti, da so za dobro poznavanje zgodovine pomembni zapisi, spomini in dejstva, kakor nam jih predstavlja  Tomažič. Tudi kakšna podrobnost, kakor na primer delovanje in stališča dr. Lojzeta Marinčka, ki je zagovarjal trdnost združenih strank, to je DEMOSA, tako v slovenskem in posebno še v ljubljanskem merilu, kjer smo pod njegovim vodstvom sodelovanje vendar ohranili do konca mandata.

To, kar imamo danes, ni normalno, saj smo, kakor da bi bili izključeni iz evropske civilizacije. Številne stranke, ki sproti nastajajo in propadajo, so brez pravih temeljev in ciljev. Brezglavo plešejo skupaj s številnimi volivci. Vse to spominja na politično in kulturno zmedo, ki jo je k nam prinesel in jo še vedno vzdržuje komunizem.

Več lahko preberete v članku z naslovom Jože Strgar: Med nami je tlela in se ohranjala krščanska demokracija, ki ga je objavil Časnik.