Ta zapis naj navduši bralce, da se ozrejo v nebo in opazujejo ozvezdja in planete, pa ne samo velikanov, temveč tudi planete Venero, ki se bo iz večernega neba preselila na jutranje nebo in bo svetila pod imenom Danica, Merkur, ki je viden na večernem nebu do začetka poletja, Mars je viden v drugi polovici noči, a ni v najboljši legi, planeta Jupiter in Saturn pa sta vidna že na začetku noči. The post Slovenija pod skupnim nebom appeared first on Časnik.

Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje, dan za spodbujanje sovraštva, dan za smrtne obsodbe, dan za izliv nostalgičnih čustev do SFRJ, dan za slavljenje totalitarnih simbolov, dan za prerivanje ob državnem koritu, dan za orgazmična poročila v neodvisnih medijih ter dan za vsesplošno prevzemanje verskih in drugih navad prišlekov. Ne samo davna in polpretekla zgodovina, tudi dogodki izpred nekaj let se ponavljajo kot farsa. Eno takih dogajanj je prizadevanje za to, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte. Udeležba na referendumu leta 2003, ki ga je »izsilila« politična desnica, je bila sicer skromna, ampak po črki zakona je referendum uspel. Kljub izidu referenduma so trgovine ob nedeljah ostale odprte do letošnje pandemije, kajti velika trgovska podjetja so s pomočjo sindikata podkupila zaposlene s pičlim dodatkom za nedeljsko delo. Po dvestotih (200!) mesecih od izigranega izida referenduma je nadvse socialno čuteča Mesečeva Levica vložila v parlamentarno odločanje predlog zakona, ki naj bi odpravil nedeljsko delo zaposlenih v trgovinah. Politika ali politikantstvo? Oboje. Po prvem branju zakona v Državnem zboru kaže, da bo vendarle prišlo do spremembe pri obratovanju prodajaln in bodo ob nedeljah odprte kot izjeme le majhne prodajalne. Amandma k zakonu o delovnem času trgovin Od Levice, »progresivne stranke«, bi človek pričakoval več izvirnosti ter naprednosti, ne samo ponaredka pobudnikov uspelega in neupoštevanega referenduma. Za božjo voljo, kaj pa naj prodajalke in prodajalci delajo ob nedeljah, saj je v Sloveniji večina izgubila občutek (ali ga pač nikoli ni imela) za to, kaj so Gospodov dan in z njim povezani pravica in dolžnost katoličana? Predlog Levice bi bilo nujno treba v drugi obravnavi zakona z amandmajem spremeniti, in sicer tako, da bi se trgovska podjetja sama odločala o tem, kateri dan v tednu bodo imela zaprte prodajalne. Če res ni tehtnih ovir, naj bi se odločala za najprikladnejši dan, to je petek. Večinski (neodvisni) mediji jih bodo brez dvoma zlahka prepričali za petek. Ker nisem član nobene stranke in osebno ne poznam nobenega poslanca ali poslanke, mi kot edina pot za izvirno pobudo ter hudomušno odslikavo stanja v Sloveniji preostajajo strani Časnika. Danes je petek, zaprto zaradi kolesarjenja Zakaj ravno petek? Dve okoliščini kažeta na to, da bi bil petek daleč najprimernejši. Prvič, zaposlenim v trgovini je treba omogočiti uresničevanje njihove ustavne pravice do združevanja, natančneje do kolesarjenja. Kolesarjenje in demonstriranje s politkolesarji in njihovimi zaslepljenimi občudovalci in somišljeniki jim enostavno pripada in nihče jim ne sme kratiti te pravice zaradi službe ali drugih nepomembnih opravkov. Če je verjeti medijem, so med množičnim vseslovenskim kolesarjenjem trgovine tako in tako prazne in naj bodo zato zaprte. Kdaj naj bodo odprti gostinski lokali? Nerešljiv problem pa ostaja urnik v gostinstvu – od restavracij s skorajšnjimi Michelinovimi (rdečimi?) zvezdicami do barov, kot je na primer Opera bar. Če bi bil slednji ob petkih zaprt, v njem ne bi prišlo do kravala v zvezi s prvokategornico iz javne hiše na Kolodvorski. Po drugi plati pa v primeru, da bi med pandemijo restavracije poslovale nemoteno, njihovi lastniki ne bi imeli časa ne za vojno na Twiterju ne za intervjuje v časopisih vseh odtenkov rumene barve ne za »plezanje« na kar 1642 metrov visok in s travo porasel vrh na slovensko-italijanski meji. Kakorkoli že obračamo, tudi gostincem bi morali omogočiti, da kolesarijo vsaj vsak drugi petek, in to še zlasti tistim, ki jih vleče na levo, čeprav to zanikajo, ker na kolesu brcajo z desno in levo nogo. Naj nacionalni radio spet obuja spomine … Kako naj bi bilo ob petkih poskrbljeno za ostarele in druge ranljive skupine državljanov? Vse profesionalne in neodvisne TV hiše bodo imele celodnevne neposredne prenose politkolesarskih zgod in nezgod. Ne smemo zanemariti vloge nacionalnega radia. Končno je napočil čas, da prvi program po desetletjih nerazumnega in nepojasnjenega molka ob petkih dopoldne dragim poslušalcem in cenjenim poslušalkam znova podarja oddaji Še pomnite tovariši in Pesmi borbe in dela. Vsekakor bi morali tudi kolesarski maraton Franja in podobne rituale, s katerimi ohranjamo živ spomin na NOB in revolucijo, prestaviti z nedelje na petek. Naj bo v petek zaprto zaradi novih državljanov Drugi razlog za zaprte trgovine ob petkih je v spreminjanju slovenskega narodnega značaja, ki je že zdavnaj ušlo izpod nadzora blagopokojnega Kocbeka. Prišlo je do spremembe do te mere, da smo tako rekoč pred kolektivno evtanazijo, spodbujano z levega političnega pola. Luku Mescu, ki je pregovorno občutljiv za pravice raznoraznih manjšin, ministrira ministrant Marjan Šarec in v teh dneh se jima pridružuje v beli obleki (simbolu čistosti v politiki) še Tanja Fajon. Vsi: Levica, LMŠ in SD imajo izostren občutek za (nad)pravice ljudi, ki so nekoč v Slovenijo prihajali legalno, danes pa predvsem ilegalno iz nekega drugega kulturnega okolja, kjer je petek dela prost dan. Le zakaj se ne bi večina prebivalstva naše države prilagodila manjšini in ji s tem izkazala posebno pozornost in dobrodošlico? Menda smo Slovenci v Evropi nekaj posebnega … Slovenci se radi hvalimo, da smo v Evropi nekaj posebnega, da je čudež, da smo preživeli na prepihu med Romani in Germani, da pogojno pripadamo srednji, nikakor pa ne vzhodni Evropi, ter s tem, kaj vse da znamo in zmoremo. Bodimo nekaj posebnega tudi pri dela prostem dnevu, zato ob sprejemanju zakona o obratovalnem času v trgovini ne kaže izgubiti priložnosti, da bi postali prva evropska država, kjer bo petek dela prost dan, pa ne samo v trgovinah, ampak tudi v vseh drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Tako bi vsak petek lahko začeli kolesariti že zjutraj in med razgrajanjem, popivanjem in/ali zakajanjem odpeljali nekaj etap po središču Ljubljane, zvečer pa bi se zbrali pred javno hišo, da bi tam bivajočim družbenopolitičnim delavcem in še zlasti delavkam olajšali terensko delo. Celodnevno kolesarjenje ob petkih bi trikrat prekinjali, vendar ne na policijsko komando, ampak na pozive z vitkega stolpa ob nekdanji Kurilniški ulici za Bežigradom. Petkov manifest Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje, dan za spodbujanje sovraštva, dan za smrtne obsodbe, dan za izliv nostalgičnih čustev do SFRJ, dan za slavljenje totalitarnih simbolov, dan za prerivanje ob državnem koritu, dan za orgazmična poročila v neodvisnih medijih ter dan za vsesplošno prevzemanje verskih in drugih navad prišlekov. Slovenci opuščamo poskus z multikulturnim modelom družbe. Na pohodu je monokulturništvo politično močnejših in predrznejših, temu bo sledilo monokulturništvo biološko močnejših. The post Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan appeared first on Časnik.

Aleš Lokar je nekakšen predhodnik idej, ki so se čez nekaj desetletij opredmetile tako v Novi reviji kakor v politični konkretizaciji, ki jo je predstavljal poznejši Demos,« o svojem pokojnem očetu pravi intelektualec in družbeni kritik Andrej Lokar.  The post Odšel je Aleš Lokar, velik tržaški Slovenec, ekonomist, profesor in politik appeared first on Časnik.

Človekove pravice so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Dajejo podlago za etično utemeljevanje slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj v minulem stoletju. Pravica narodov do samoodločbe je namreč danes splošno sprejeta človekova pravica. Najprej naj ugotovim, da so se komunistični, fašistični in nacionalsocialistični (nacistični) totalitarizem pojavili ob koncu 1. svetovne vojne ali takoj po njej, kar […] The post Vsi totalitarizmi so hoteli boljše življenje, ustvarili pa katastrofo appeared first on Časnik.

Sveti Duh človeka uvaja v resnico ter mu daje luč, motiv in moč.  Zanimamo se za tisto, od česar pričakujemo korist, kakršno koli že. Zamislimo si, da sedimo v krogu, voditelj skupine pa nam daje tri minute časa, da naredimo seznam stvari, ki nas ta hip najbolj zanimajo, zato jih želimo podrobneje spoznati in bolje […] The post Sveti Duh človeka uvaja v resnico ter mu daje luč, motiv in moč appeared first on Časnik.

V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica z zaskrbljenostjo spremljamo razprave o Plečnikovem stadionu in opozarjamo na manipulativno trditev, da lahko tako brutalen poseg v urbano dediščinsko tkivo pomeni edinstveno priložnost za razvoj, ki bo neznaten ohranjen delček spomenika državnega pomena (!) nadomestil nenadomestljivo kulturno izgubo slovenskemu narodu. Kot strokovnjaki za interpretacijo dediščine, ki vse svoje moči usmerjamo v vključevanje slovenske dediščine v turizem in gospodarski razvoj, opozarjamo, da je v skladu s številnimi mednarodnimi listinami in evropskimi priporočili prav kulturna dediščina temeljna nosilka trajnostnega razvoja. Govoriti o razvojnih možnostih, pomeni vse sile usmeriti v ohranjanje kulturne dediščine kot kvalitete življenja v izvirnem prostoru. Posebej Ljubljana bi si morala prizadevati za ohranitev kulturne dediščine, prvem mestu Plečnikove zapuščine, ki mestu in vsej Sloveniji prinaša velik del turističnega prihodka in kulturnega ugleda v svetu. Zato pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja, slovenskemu narodu pa v resnici jemljejo možnost trajnostnega razvoja in ga uvrščajo med barbarske skupnosti. Predsednica Društva za interpretacijo dediščine Slovenije ddr. Verena Perko The post Društvo za interpretacijo dediščine skrbi usoda Plečnikovega stadiona appeared first on Časnik.