Škofa Kramberhgereja koilkor, tolikor dobro poznam. Je pravi vzor poštenosti, skromnosti in prav gotovo je pastir po naravi. Nikomur ne želi nič slabega in ne vem, ali lahko tak skromen in pošten človek sploh koga sovraži. Vse kar se mu je v življenju zgdilo, je krivica, pred vsem to, da so ga obdolžili kriminala. Kako je lahko tak čovek prišel na zatožno klop? To je kriminal. Končno pa je doživel skrajno ponižanje, ko mu je papež odvzel ordinarjat. Torej tudi v cerkvenih vrstah ni vse tako, kot bi moralo biti. Nekoč je nekdo izjavil, da je Slovenija skoz in skoz prestreljena z udbo. To je držalo in žal še vedno drži. Tudi duhovništvo ni bilo in ni izjema. Prav ta prestrelejnost duhovnikov z udbo pa predstavlja zelo velik problem, ne le za duhovništvo in RKC, temveč tudi za Slovenijo in za Slovence. Vemo, da je povojni komunistični režim na najbolj krut način obračunal z RKC, z verniki in krona nasilja je bilo nasilje nad duhovniki. Najkruteje so se znesli nad tistimi, ki so jih pobili, poem nad tiste, ki so jih zaprli in mučili in končno tudi nad tistimi, ki so jih prisilili v ovaduštvo, todrej v sodelovane z udbo. Teh je bilo mnogo in nekateri so še sedaj pokveke, ki se tega zavedajo in naverjetneje večina od njih trpi neskončne muke. Menim, da si zaslužijo temeljito spoved in odvezo. To je dolžnst cerkvenega vrha, ne le slovenskega temveč bi v to moral poseči kar papež sam. Če se danes Vatikan tako intenzivno ukvarja z zlorabami dohovnijkov, pred vsem so v ospredju spolni škandali, menim, da ni nič manj grozotna zloraba komunističnih oblasti, ki so prisilele duhovnke v ovajanje vernikov in duhovniških kolegov. Prav ta prisila je razcepila duhovništvo, ki ni enotno , je boječe in si ne upa zastopati svojih vernikov in jim odkrito kazati pot svobode. Vsaj svobode do veroizpovedi. Mlačna staišča slovenskih duhovnikov, pred vsem škofov do aktualnih političnih razmer pričajo o razcepljenosti in še vedno prisotnosti udbovskih posegov, ki mariskoga bremenijo, da ne upa odločneje zahtevati normalnost. Ni namreč normalno, da se pod parolo Cerkev je ločena od države, zahteva ločitev, kar pomeni, da država ne sme podegati ve cerkvene zadeve, cerkev pa ne v državne. Ločitev nikakor ni enaka prepovedi, kar aktulana oblast v Sloveniji zahtva in tudi striktno izvaja. Cerkev ima pravico javno nastopati, ima prvico izražati svoja stališča in ima pravco svoje vernike pozivati k določenim dejanjem. Ima pravico vernike pozvati, da volijo tiste, ki zagotavljajo veri, katoliški veri tisto mesto in odgovornost, ki utrjuje Slovence , kot katolike. Prav ta plahost, neodločnost in pohlevnost kaže na to, da je slovensko duhovništvo še vedno prestrelejno z udbo, saj sluti, da bi ob odločneješem nastopanju, udba odprla arhive in razkrila, prestopke duhovnikov, ki jih je zvesto nizala in jih z njimi utišala. Spomnimo se samo odkritja, da je bila Mariborska škofija prpredena s kabli in mikrofoni, ki jih je montiral Stavbar ob obnovi škofijske zgradbe na Slomškovem trgu v Mariboru. Kaj vse je udba zvedela s pomočjo ozvočenja? Ali je to tisto, da si nihče ne upa javno branii škofa Karmbergerja?