Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno "mašinerijo", se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti.
Ko gledam štiri-pet-šest-letne malčke, nevodljive male "diktatorčke", ki zavestno ignorirajo 'stokrat' ponovljeno navodilo očeta, se sprašujem, kdo jim bo v času pubertete, sploh lahko še kaj povedal.