I. Gabrovec (SSk): Taka odločitev bo pomenila ponoven udarec avtonomiji dežele in pravici manjšine do lastnega zastopstva.

Že dosedanja slika reforme senata, ki je deželi Furlaniji Julijski krajini (FJk) dodeljevala tri senatorje, je bila povsem neprimerna, saj ni odgovarjala jezikovnim in narodnostnim specifikam naše dežele. V teh dneh pa beremo novico, da naj bi po odobritvi reforme deželi FJk pripadala samo dva senatorja. “To bi bila ponovna klofuta avtonomiji in dostojanstvu avtonomne dežele ter narodni manjšini z njenimi ustavno in mednarodno priznanimi pravicami v red” piše v svoji tiskovni izjavi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Neprimernost zastopstva v novem senatu še bolj izstopa, če jo primerjamo s tisto nekaterih drugih dežel: dežela Molise bo npr. imela prav tako dva senatorja vendar ima le eno tretjino prebivalstva FJk, ravno tako Basilicata, ki velja s svojimi prebivalci le za polovico naše. Dolina Aosta si bo s svojimi 126 tisočimi prebivalci (kar je približno toliko kot je prebivalcev Vidma…) prav tako zagotovila dva predstavnika v senatu in to ravno s pričo prisotnosti francoske manjšine. Z isto motivacijo, manjšinsko namreč, bo Trentinsko Zgornje Poadižje s svojim milijonom prebivalcev razpolagalo s štirimi (!) senatorji, dvema za vsako avtonomno Pokrajino. V deželi FJk se žal ne bomo mogli ponašati z nobenim sličnim dosežkom. Prej obratno.

Z dvema samima senatorjema si slovenska manjšina ne more niti najmanj predstavljati, da bi lahko dobila svoje zastopstvo v senatu, kot to predvideva “vse manj zaščitni” zakon št. 38 iz leta 2001, ki v 26. členu narekuje, naj “volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini”. To določilo je najprej povsem prezrl volilni zakon Italicum, sedaj pa jo je gladko obšla še reforma senata. »V končni fazi bo sicer žoga pripadla deželnemu svetu FJk, ki bo poklican, da izbere imeni senatorjev, enega iz svoje srede, drugega izmed županov, vendar vtis imam da bo žoga takrat že povsem izpraznjena« zaključuje Gabrovec svojo kritično oceno in še opozarja, da glede na povedano naj se nihče ne čudi, ko bo bral o pritožbah in sodnih zoperstavljanjih zakonu.

Slovenska skupnost (SSk)