Dialog – dolgo mi je bila beseda precej tuja. Najbrž smo pri nas doma dialogu rekli pogovor. Zdi se mi, da v življenju prihajajo obdobja, ko je potreba po dialogu različna in poteka različno.
Majhen otrok zelo želi pozornost, vse ga zanima, pripoveduje, sprašuje zakaj, zakaj… Želi si našega sodelovanja, uči se . Vsako obdobje človekovega življenja in razvoja prinaša svoje. Pred leti sem obiskal strica, na bolniški postelji. Pripovedoval mi je o svojem življenju, tudi o tem, kako je kot mlad fant doživljal rusko fronto. Veliko sva bila tudi tiho, a tišina ni bila mučna, bila je pravzaprav druženje, stik z očmi, … vse je bilo dialog.
Tako se mi zdi, da je dialog lep in sproščen, ko bližnjega sprejemamo v njegovi resničnosti in se ne želimo kakor koli vtikati v njegovo življenje. Delo, ki na kmetih povezuje celo družino zahteva pogovor in dogovor. Vendar razpravljanja oziroma preučevanja in diskusij ni prav veliko, najbrž je več premišljevanja in ob koncu kratek pogovor ali izmenjava mnenj. Družine na samotnih kmetijah so med sosedi precej oddaljene in tako druženja tudi ni prav veliko. Zaradi tega smo gorjanci najbrž bolj redkobesedni od dolincev. To močno začutimo, ko dobimo zgovorne obiske iz doline. Včasih se prav utrudimo poslušati, a poslušanje je ključno za dialog.
Na družinskih kmetijah, če vse prav teče, gospodarijo generacije druga za drugo. Znanje se prenaša iz roda v rod, izkušnje dajejo stabilnost. Ljudje se zanesemo drug na drugega, saj se dobro poznamo. V težave pri dialogu naletimo večinoma, kadar se institucije države odločijo z raznimi predpisi, uredbami, zakoni posegati v naše gospodarjenje in naš življenjski prostor. Ko nam kdo iz pisarn, kljub našim izkušnjam in tradiciji, hoče dirigirati po svoje, nam zasveti rdeči alarm. Takrat pričakujemo težave … Soočenje med teoretiki in življenjskimi izkušnjami je težavno.
Rajni Kočnarjev Frnck, ki je umrl v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je rekel: “Tako je z študiranimi ljudmi … Vprašajo te še kaj, poslušajo te pa ne”. In kar prav je imel.
Več lahko preberete na socialniteden.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
