Pred dnevi sem na spletnem portalu domovina.je prebiral povzetek intervjuja z Yurijem Yatskom, ki meni, da je begunski val umetno ustvarjen proces z namenom oslabitve Evrope. Ta članek me je tudi vzpodbudil k razmišljanju.
Evropa med dvema krizama
Evropa je ob gospodarski krizi zabredla še v krizo množičnega prihoda beguncev na katerega ni bila pripravljena in nanj ni računala. Temu primeren je tudi odziv – nihče ne ve kaj bi bilo najbolje storiti. Naval beguncev na južne in jugovzhodne meje Evrope redko koga pustijo hladnega. Nekatere ob tem napolnjuje empatija, druge morda strah. A dejstvo je, begunci so na naših vratih in države članice morajo človeka vredno poskrbeti za prišleke.
Pred leti so ZDA v mlado evrsko valuto prek Grčije in njihove centralne banke Goldman Sachs umetno vnesle virus s prikrivanjem realnega stanja financ v Grčiji. Posledice finančne krize čutimo še danes in jo bomo močno čutili tudi v prihodnje. Obstoj evra in njegove moči je pod velikim vprašajem. Grčija je trenutno ena najbolj zadolženih držav sveta, a nikakor ne glavni problem Evrope, kot se nam skuša to prikazati. Italija, Španija, Francija so nekajkrat večje od Grčije in njihov dolg je vratolomno višji. Samo dolg Francije na prebivalca je za 80 % višji od dolga na prebivalca Grčije. Da ne omenjamo socialnih težav in visoke brezposelnosti mladih. Evropa mora danes tiskati denar – okoli 60 milijard evrov na mesec, da krpa stare grehe v obliki dolgov. Banke so po izjavah bančnikov polne denarja, a kaj, ko denar ne pride v obtok in ne požene gospodarstva. Brezposelnost je visoka, plače nizke in posledično nižja potrošnja, kar prinaša manj davka v državne blagajne. Država se mora zadolževati in bremena prestavljati v prihodnost.
ZDA in Rusija potrebujeta šibko Evropo
Še večje probleme imajo tudi v ZDA. Po nekaterih podatkih je v nekdaj obljubljeni deželi prek 40 milijonov ljudi na bonih za hrano, njihov dolg na prebivalca je za 2,3 krat višji od dolga prebivalca Grčije. Brezposelnost je statistično gledano rekordno nizka, a njihovi podatki niso realni. V ZDA te namreč po 2 letih čakanja na borzi dela izbrišejo iz uradnega seznama brezposelne osebe. Da ne govorimo o tem, kako dolar pospešeno izgublja vlogo vodilne svetovne valute in da je njegova današnja moč zelo dvomljiva in močno navidezna. ZDA se torej zelo dobro zavedajo svojih finančnih težav in močno pritiskajo na tiste, ki bi jih lahko ogrozile. Resne težave z dolarjem bi tudi resno zatresle ZDA in del preostalega sveta.
Na vzhodu je velika Rusija, ki se zdi, da je ne zanima nihče, ki ni neposredno povezan z njenimi velikimi apetiti. Vkorakala je v Ukrajino in se ni zmenila ne na opozorila, ne na grožnje svetovne javnosti in ne na omejitve s strani Evrope. Bodo pač Rusi sočna jabolka uvažali iz Turčije in ne več iz Nemčije. Prizadel je ni niti umetno ustvarjen padec cen nafte na svetovnih trgih. Evropa potrebuje energijo iz Rusije in tega se oboji presneto dobro zavedajo. Tudi glede Sirije in ISISa so Rusija, Evropa in ZDA na svojih bregovih.
Razpršitev prihrankov se še vedno zdi najbolj modra poteza
Gotovo ni interes ZDA ali Rusije, da Evropi pri tem pomagata, razen seveda, če v tem vidita svoje koristi. Evropa se bo torej mogla znajti kot to najbolje zna in ve. Trenutne poteze tistih, ki imajo škarje in platno v rokah ne vlivajo velikega upanja. A verjamemo, da bo na koncu prevladal zdrav razum in odločitve, ki bodo dobre za vse strani.
Posledično trenutno tudi na kapitalskih trgih ni nekih pravih pravil. Padajo vrednosti delnic, padajo cene surovinam, padajo bančne obresti, padajo cene nepremičninam, tudi obveznice se ohlajajo. Znašli smo se v nekem zatišju pred nevihto. Razpršitev prihrankov je še vedno najbolj modra poteza. Vse naložbe ne bodo zmagovalke! Dovolj pa je, da je ena, le v portfelju naložb jo moramo imeti. Katera bo to, pa ne ve nihče!
MARKO KOCUVAN
Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski in finančni svetovalec.
