Aleš Maver in Boštjan M. Zupančič za siol.net: O množičnem priseljevanju
Spletni Časnik

Sreda, 23. September 2015 ob 10:21

Zakaj množično preseljevanje prav zdaj? Kje so vzroki za krizo in nasilje v Siriji, Libiji, Iraku, Afganistanu? Bo Evropa zmogla sprejeti vse, ki želijo priti? So za tem teorije zarote?

Aleš Maver

“Če se da, se trudim shajati brez teorij zarote. Tudi zato je moj odgovor na vprašanje, ali je trenutna begunska in migracijska kriza razložljiva brez njih, da. Dejstvo je namreč, da je zahodna javnost (v najširšem smislu) povsem zanemarila, celo odmislila dogajanje v Siriji in Libiji, od koder prihaja največ beguncev. Da se po štirih letih vedno bolj nepreglednih vojaških spopadov razmere do skrajnosti zaostrijo in da delu prebivalstva postane jasno, da “bolje ne bo nikoli”, ni nič posebej presenetljivega. Sicer pa se močno strinjam s tistim, kar je v ponedeljek za Siol.net zapisal dr. Alojz Ihan.

Če pogledamo širše, intenzivnih migracijskih tokov, v Evropi tako vidnih v zadnjih tednih, ni sprožil samo velikanski prepad med bogatim (“našim”) koščkom sveta in vsemi preostalimi, pač pa tudi katastrofalna politika zahodnih držav do njih, ki se je včasih kazala v prikrajanju svetovnega zemljevida kar na pamet, pozneje pa – in tu se zelo strinjam z zapisano diagnozo dr. Alojza Ihana – v doslednem podpiranju omejenih avtokratov, ki so sklepali dobre posle s svojimi sponzorji.

Izgovora, češ da njihovi “podaniki” tako ali tako niso bili zreli za samostojno odločanje, dolgoletni voditelji pa so zagotavljali vsaj red in zadosten košček kruha, seveda danes ni več mogoče jemati resno. V tem smislu je Bašar Al Asad, iz obzirnosti do katerega ni bilo tako rekoč nikakršnega odziva na sirsko krizo v času, ko je še imela kakšno besedo liberalna komponenta opozicije proti režimu, zgolj vreden dedič Mobutuja, Mubaraka, Bonga, Suharta, Marcosa, dolgo tudi Sadama Huseina.

Končno neti teorije zarote še “izbirčnost” beguncev glede ciljev njihovih premikov. Ampak glede na to, da si ob spoznanju, da “bolje ne bo nikoli”, beg daleč od doma očitno lahko privoščijo predvsem premožnejši, tudi bolj izobraženi, tudi ta ni nerazložljiva, še manj v povezavi z dejstvom, da je v Nemčiji, Avstriji ali na Švedskem že do zdaj živelo (glede na celotno EU) nadpovprečno veliko ljudi recimo sirskega rodu.”

Boštjan M. Zupančič:

“Prvič, Evropa nikoli ni imela racionalne imigracijske in demografske politike, kot jo imajo že stoletje na primer v ZDA in Kanadi. Medtem se v Evropi prebivalstvo stara veliko hitreje, nastaja in veča se velika demografska luknja. Težava je podobna kot na Japonskem, ki se ji bodo rasistični predsodki proti Korejcem, Kitajcem itd. še maščevali na podoben način, kot se zdaj maščujejo Evropi.

Očitno je, tako se je tudi izrazil avstrijski predsednik vlade, da vsaj v Nemčiji in Avstriji gledajo na trenutno migrantsko krizo – v nasprotju s srednjo in vzhodno Evropo – kot na šok terapijo za polnjenje demografskega manjka. Seveda pa je ta “polnitev demografske luknje” popolnoma stihijska in zanika racionalno imigracijsko politiko.

Težave se bodo pokazale prav kmalu, ostale pa bodo tri generacije. Tri generacije so namreč doba, po kateri lahko govorimo o asimilaciji tujca (in njegovih otrok ter vnukov) v določeno družbo. Irci pa pravijo, da je vsaka emigracija trikrat tragična: najprej za samega emigranta, potem za okolje, ki ga je zapustil, in nazadnje za okolje, ki se mora ukvarjati z njegovo bolečo integracijo.

Drugič, že od antičnega Rima se moč neke kulture (družbe) meri po količini pozitivnega istovetenja vis-à-vis tej kulturi (družbi), ki ga ta prejema od pripadnikov drugih kultur. V ZDA, na primer, se vsak tujec želi čim prej integrirati v dominantno ameriško kulturo. To pa za staro Evropo ne drži. Merklova je sama priznala, da se celo Turki tretje generacije v Nemčiji niso asimilirali. Razlogi za to pa niso na strani tujcev, ampak na strani nemške kulture, s katero se novi imigranti pač ne poistovetijo. Zakaj je tako, je kompleksno antropološko-sociološko vprašanje, a dejstvo je, da se ne.

Tretjič, Evropa, predvsem pa ZDA so za trenutno imigracijsko krizo krive same. Destabilizacija razmer zaradi dostopa do nafte v Libiji, Tuniziji, Siriji in drugih državah je imela za posledico sicer tvegan, a množičen eksodus, ki pa je navsezadnje predvsem ekonomska emigracija. Posledice sicer zadevajo Evropo, ZDA so geografsko predaleč.”

Pripravila Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Aleš Maver in Boštjan M. Zupančič za siol.net: O množičnem priseljevanju - Časnik

Doniraj! Natisni Sorodni prispevki: P. Lah za PlanetSiol: Kriza medijev je kriza demokracije Oče spletnega brskalnika in ustanovitelj enega najbolj uspešnih skladov tveganega kapitala Marc Andreessen pravi, da smo na robu velikega razcveta spletnega novinarstva. V prihodnjih letih... R. Čakš, blog: Slovenija na poti okrevanja? […]

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

17263 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

17217 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

17276 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

16647 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

16606 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

16543 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Aleš Maver in Boštjan M. Zupančič za siol.net: O množičnem priseljevanju