Zakaj množično preseljevanje prav zdaj? Kje so vzroki za krizo in nasilje v Siriji, Libiji, Iraku, Afganistanu? Bo Evropa zmogla sprejeti vse, ki želijo priti? So za tem teorije zarote?
Aleš Maver
“Če se da, se trudim shajati brez teorij zarote. Tudi zato je moj odgovor na vprašanje, ali je trenutna begunska in migracijska kriza razložljiva brez njih, da. Dejstvo je namreč, da je zahodna javnost (v najširšem smislu) povsem zanemarila, celo odmislila dogajanje v Siriji in Libiji, od koder prihaja največ beguncev. Da se po štirih letih vedno bolj nepreglednih vojaških spopadov razmere do skrajnosti zaostrijo in da delu prebivalstva postane jasno, da “bolje ne bo nikoli”, ni nič posebej presenetljivega. Sicer pa se močno strinjam s tistim, kar je v ponedeljek za Siol.net zapisal dr. Alojz Ihan.
Če pogledamo širše, intenzivnih migracijskih tokov, v Evropi tako vidnih v zadnjih tednih, ni sprožil samo velikanski prepad med bogatim (“našim”) koščkom sveta in vsemi preostalimi, pač pa tudi katastrofalna politika zahodnih držav do njih, ki se je včasih kazala v prikrajanju svetovnega zemljevida kar na pamet, pozneje pa – in tu se zelo strinjam z zapisano diagnozo dr. Alojza Ihana – v doslednem podpiranju omejenih avtokratov, ki so sklepali dobre posle s svojimi sponzorji.
Izgovora, češ da njihovi “podaniki” tako ali tako niso bili zreli za samostojno odločanje, dolgoletni voditelji pa so zagotavljali vsaj red in zadosten košček kruha, seveda danes ni več mogoče jemati resno. V tem smislu je Bašar Al Asad, iz obzirnosti do katerega ni bilo tako rekoč nikakršnega odziva na sirsko krizo v času, ko je še imela kakšno besedo liberalna komponenta opozicije proti režimu, zgolj vreden dedič Mobutuja, Mubaraka, Bonga, Suharta, Marcosa, dolgo tudi Sadama Huseina.
Končno neti teorije zarote še “izbirčnost” beguncev glede ciljev njihovih premikov. Ampak glede na to, da si ob spoznanju, da “bolje ne bo nikoli”, beg daleč od doma očitno lahko privoščijo predvsem premožnejši, tudi bolj izobraženi, tudi ta ni nerazložljiva, še manj v povezavi z dejstvom, da je v Nemčiji, Avstriji ali na Švedskem že do zdaj živelo (glede na celotno EU) nadpovprečno veliko ljudi recimo sirskega rodu.”
Boštjan M. Zupančič:
“Prvič, Evropa nikoli ni imela racionalne imigracijske in demografske politike, kot jo imajo že stoletje na primer v ZDA in Kanadi. Medtem se v Evropi prebivalstvo stara veliko hitreje, nastaja in veča se velika demografska luknja. Težava je podobna kot na Japonskem, ki se ji bodo rasistični predsodki proti Korejcem, Kitajcem itd. še maščevali na podoben način, kot se zdaj maščujejo Evropi.
Očitno je, tako se je tudi izrazil avstrijski predsednik vlade, da vsaj v Nemčiji in Avstriji gledajo na trenutno migrantsko krizo – v nasprotju s srednjo in vzhodno Evropo – kot na šok terapijo za polnjenje demografskega manjka. Seveda pa je ta “polnitev demografske luknje” popolnoma stihijska in zanika racionalno imigracijsko politiko.
Težave se bodo pokazale prav kmalu, ostale pa bodo tri generacije. Tri generacije so namreč doba, po kateri lahko govorimo o asimilaciji tujca (in njegovih otrok ter vnukov) v določeno družbo. Irci pa pravijo, da je vsaka emigracija trikrat tragična: najprej za samega emigranta, potem za okolje, ki ga je zapustil, in nazadnje za okolje, ki se mora ukvarjati z njegovo bolečo integracijo.
Drugič, že od antičnega Rima se moč neke kulture (družbe) meri po količini pozitivnega istovetenja vis-à-vis tej kulturi (družbi), ki ga ta prejema od pripadnikov drugih kultur. V ZDA, na primer, se vsak tujec želi čim prej integrirati v dominantno ameriško kulturo. To pa za staro Evropo ne drži. Merklova je sama priznala, da se celo Turki tretje generacije v Nemčiji niso asimilirali. Razlogi za to pa niso na strani tujcev, ampak na strani nemške kulture, s katero se novi imigranti pač ne poistovetijo. Zakaj je tako, je kompleksno antropološko-sociološko vprašanje, a dejstvo je, da se ne.
Tretjič, Evropa, predvsem pa ZDA so za trenutno imigracijsko krizo krive same. Destabilizacija razmer zaradi dostopa do nafte v Libiji, Tuniziji, Siriji in drugih državah je imela za posledico sicer tvegan, a množičen eksodus, ki pa je navsezadnje predvsem ekonomska emigracija. Posledice sicer zadevajo Evropo, ZDA so geografsko predaleč.”
Pripravila Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
