V nedeljo, 6. septembra 2015, je bila na pročelju cerkve sv. Nikolaja v Sorici, slovesna blagoslovitev spominske plošče v spomin in opomin župniku v Sorici Francu Krašni in Filipu Terčelju, duhovniku, profesorju teologije, publicistu, nabožnemu piscu, pisatelju, pesniku, prosvetnemu organizatorju iz Grivč ter 24 izginulim domačinom po končani drugi svetovni vojni.

Svojci še do današnjih dni niso izvedeli kdaj in kje so umrli. Otrokom so bili odvzeti očetje, ženam možje, materam sinovi. Za ugotavljanje kakršne koli krivde niso bili izpeljani niti minimalni postopki. Svojce zaznamuje tudi nasilen izgon 90 domačinov, žena in otrok na Koroško v decembru 1945. Slovesnost je vodil kardinal Franc Rode, ki je v nagovoru dejal: »Ta strašna morija, ki se je zgodila po vojni, je pravzaprav največji poraz komunistične partije in bistveno omadeževanje tistih partizanov, ki so šli z dobro voljo in dobrim namenov v boj za Slovenijo. V jedru vse to meče senco na njihov boj in lahko rečemo, da ga spreminja v poraz, od katerega si ne bodo opomogli kljub vsem opravičilom in poskusom, da bi izbrisali spomin na to strašno sramoto in strašni zločin.« Kardinal Rode je po slovesni sveti maši blagoslovil spominsko ploščo, ki so jo odkrili predsednik odbora za postavitev spominske plošče Slavko Gartnar ter Julijana Gaser in Jožica Šubic. Obema sta v otroštvu izginila očeta in obe sta bili v decembru 1945 s svojima družinama izgnani na Koroško. Njihovo usodo sta delila tudi župnik v Sorici Franc Krašna in duhovnik Filip Terčelj, ki sta se zavzela za te ljudi in zato končala v Štulčevi grapi v Davči. V ljudeh, ki so to doživeli, je še vedno čutiti izjemno bolečino zaradi neznanske krivice, ki so jo pretrpeli, in strah pred ponovnimi ponižanji. In še vedno so žrtve klevetane, storilci pa nagrajeni že desetletja. Nihče se jim za prestano gorje in krivico še ni nikoli opravičil. Na slovesnosti sta zbrane nagovorila mag. Bogdan Vidmar, ki vodi postopek beatifikacije Filipa Terčelja ter predsednik SDS Janez Janša, ki je dejal: »Kar se je zgodilo in kar se je skrivalo, se je najprej skušalo zanikati, ko je resnica prihajala na dan, zdaj se skuša opravičevati, kar je še huje.«

Mag. Bogdan Vidmar je v nagovoru k spominski plošči dejal, da nekateri izvensodne povojne poboje še vedno prikrivajo, jih minimalizirajo in opravičujejo. »Hujši od krivičnih obsodb, nasilja in smrti so ignoranca, molk in izbris iz spomina. Pokop mrtvih je naša civilizacijska dolžnost, ne glede na zasluge in krivdo mrtvih. Izginulih mož žal ne moremo pokopati, ker ne vemo kje so njihova telesa, zaslužijo pa si vsaj skromno obeležje«.
Gospod kardinal Franc Rode se je sam spomnil povojnega časa, ko je bil z begunci iz tega področja na Koroškem. Dejal je še, »da se žrtve povojnih pobojev ne spominjajo, ker bi gojili kakršnokoli sovraštvo ampak zato, da se kot narod rešimo bremena preteklosti in si odpiramo pot v prihodnost.«

Marija Gasser