Te dni nas javna občila ponovno seznanjajo z »vprašljivo gospodarnostjo« izgradnje nove enote v Termoelektrarni Šoštanj, ki že poskusno obratuje, trenutna pomembnost pa je posledica poročila Računskega sodišča, ki ugotavlja posamezne nepravilnosti v postopku izgradnje, vendar pa je ta predstavitev te strokovne zablode prej burka kot pa resno raziskovanje, ne daje namreč nobenega verodostojnega odgovora ali podatka, vzbuja le nelagodnost, nezaupanje do nadzornih ustanov in do države.
Predstavnik lastnika, države, nas državljanov, pride na TV pred nas z nepopisanim listom, oprostite, s počrnjenim, tam naj bi bili podatki o kršitvah med izgradnjo, so pa žal poslovna skrivnost lastnika dokumentacije, Termoelektrarne Šoštanj, zato nam jih mora zamolčati. Z voditeljem nam nista razjasnila nobenega dvoma o upravičenosti izgradnje, tudi nobene negotovosti o njeni gospodarnosti, zadovoljila sta se z ugibanji in namigovanji. To je v socializmu znana, preizkušena, vendar zavržena usmeritev, pravzaprav prevara, grda in nesprejemljiva: veliko zablodo bomo prekrili z obravnavo manjših napak, napakic, tudi nezakonitosti, te pa bomo naprtili izbranim posameznikom, preganjanje pa kasneje lahko tudi opustili, še posebej, če je med njimi kdo od naših. Iz njunih sporočil sklepam, da se je Računsko sodišče zadovoljilo z »napakicami«.
Tudi v drugih tovrstnih zadnjih oddajah sem zaznal zanimiv namig za prihodnje ustvarjanje dobrega imena te enote v smislu trditve: so napake in gospodarnost je res vprašljiva, ampak le zaradi cene premoga! Ne in ne!
Negospodarnost je dejstvo! Vnema, ki spremlja razpravo o povečanju cene premoga, mi dokazuje, da skušajo odvrniti pozornost od večje sprevrženosti, to je od velikosti vlaganj.
Pred odobritvijo državnega poroštva sem ministru dr. Janezu Šušteršiču in poslancem Odbora za finance in monetarno politiko posredoval pismo in v njem med drugim zapisal: »za enoto 600 MW naj bi plačali 1400 milijonov, čeprav je njena tržna vrednost na evropskem trgu le 700 milijonov EUR. Za ta naložbeni denar bi torej lahko zgradili 2 enoti po 700 MW, eno v Šoštanju, drugo pa v eni od evropskih držav s cenejšim gorivom.«
Državni zbor se je odločil za odobritev posojila, sam dvomim, da je bila ta odločitev pravilna! Na moje pismo pa je odgovoril le poslanec Jožef Horvat. Prava resnica težko osvoji svoje mesto, je vedno več resnic in le vešč in nravstven presojevalec lahko izbere pravo. Dvomim, da ti v naši družbi prevladujejo.
Sprevrženost več kot dvakratne cene skoraj nikogar ne moti, tudi tistih ne, ki so v oblastnih telesih države in je njihova edina dolžnost zagotoviti neoporečnost postopka graditve. Ne moti tudi pooblaščenih strokovnjakov v Termoelektrarni Šoštanj, čeprav sem prepričan, da tisti višek 800 milijonov ne bo pristal v Šoštanju. Ti pooblaščeni strokovnjaki so nas pripeljali v ta brezizhodni položaj, prvi so odgovorni za postopek graditve, drugi za vsebino naložbe. Tega »podviga« brez njih ni bilo mogoče izpeljati, torej tudi brez države ne, ta nosi tako polno nravstveno odgovornost za to nečednost, za to prevaro.
Pravljičarji nam omenjajo poslovne skrivnosti! V energetiki ni poslovnih skrivnosti, ne v energetski stroki, ne v gospodarnosti, s temi svarili želijo odgovorni strokovnjaki le prikriti svojo nestrokovnost, nesposobnost ali nezakonitost. Vsi tekmeci v sosednjih državah vedo kolika bo cena električne energije iz TEŠ 6, pa tudi iz HSE. Le mi, ki bomo vse to plačali, ne smemo vedeti za njo. To je norčevanje iz državljanov!
Še vedno trde, da je to nadomestna enota, hkrati pa že dokazujejo, da je treba obratovanje enote 4 podaljšati. Seveda je taka odločitev strokovno opravičljiva, ne omogoča pa gospodarnosti, ki jo prinaša nadomeščanje. To so nam, ki smo dokazovali zgrešenost izgradnje nove enote, trdili njeni snovalci, graditelji, predstavniki znanosti, predstavniki oblasti in poslanci. Nadomestna vloga nove enote je prevara! To dejstvo lahko zdaj že vsi spregledajo.
Pomembno vlogo, zato tudi odgovornost, v tej zablodi ima slovenska energetska pa tudi znanstvena stroka. Pred dnevi nam je eden teh znanstvenikov še vedno zatrjeval, da je njena izgradnja nujnost. Ni, je le zabloda! Trdim, da 15 let v Šoštanju ne bi potrebovali nikakršnega nadomeščanja.
V povezavi s stroko še kratka šala, žal resnična. V okviru znanstvene ustanove so med snovanjem izbirali med velikostmi 550, 600 in 650 MW in se odločili za 600 MW, ki jo je imel v programu le en dobavitelj. Ta izbira je bila nesmiselna in škodljiva! Danes imamo 600 MW, plačali pa smo jih najmanj 1 500. To ni šala, je le ena od prevar, ki jih dovoljuje država!
Dodajam svojo grobo oceno nekaterih gospodarskih kazalcev, ki sem jih določil na osnovi javno objavljenih podatkov. Izračun le teh je za vsakega gospodarstvenika več ali manj »rokodelska« storitev. Povprečni stroški /EUR/MWh/ za TEŠ 6 bodo med odplačilom kreditov 85, po odplačilu 50, povprečni skupni stroški HSE, TEŠ 6 in Dravskih elektrarn pa med odplačilom kreditov 60, po odplačilu 40. Za primerjavo naj navedem, da je bila povprečna cena na evropskih borzah v juliju letos med 33 in 38.
Te vrednosti ne omogočajo »nadomestitvi« nobene gospodarne rešitve, preostane nam le odločitev za najmanj slabo. Najprimernejšo narekujejo omejene zaloge premoga in njegova visoka cena: zaustavitev enot 4 in 5 in omejitev proizvodnje v 6. Predvidevam, da bosta stroka in znanost v prihodnjih letih dokazovali in dokazali tudi smotrnost negospodarne proizvodnje.
ANTON URANKAR
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
