V življenju živo občutimo tisto, kar je resnično, vedno pa nastopajo tudi zunanji dejavniki, ki zaradi svojih možnosti in vpliva delijo svoje domnevne resnice o dogodkih in vsem drugem. Tudi zdaj je v Sloveniji tako. Znani pater Christian Gostečnik ob tem sicer pravi, da za vse v življenju sprejemamo odločitve. Tudi za dopust se moramo odločiti. Odločiti se moramo, da bomo v tej julijski, pričakovani vročini naslednji mesec sprostili telo in duha, da se bomo na dopustu pogovarjali, živeli vsaj nekaj dni sproščeno in si oddahnili.
O dopustu je v uvodniku, objavljenem v novi številki Naše družine, mesečne priloge tednika Družina, prav gotovo z najboljšimi nameni in željami napisal uvodnik Karlo Smodiš, urednik omenjene mesečne priloge. V svojem pisanju z naslovom Odločite se za počitek, se sprašuje, “ali delamo za to, da živimo, ali živimo za to, da delamo. Velikokrat se mi zdi, kot da živimo za to, da delamo. Mnogi med nami se ne znajo ustaviti in odpočiti. Sveto pismo je polno odlomkov, ko Bog naroča Izraelcem, naj se odpočijejo”.
Seveda naj bi odšli na dopust, na počitnice, kamorkoli že, vsi, ki jim bo to, upoštevaje denar v žepu, mogoče, toda dvomimo, da bi odšli študenti, od vseh v Sloveniji naj bi jih bilo kar dve tretjini, ki se boje, da po končanem študiju v domovini ne bodo dobili zaposlitve. Tudi smo v dvomu glede brezskrbnih počitnic za 1086 brezposelnih učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol, ki so prijavljeni na Zavodih za zaposlovanje. Za to množico brezposelnih pedagogov je pred začetkom podpisovanja pogodb za nove začasne zaposlitve v vsej Sloveniji na voljo samo 58 prostih delovnih mest. Brez zaposlitve je tudi veliko število vzgojiteljic in njihovih pomočnic oz. pomočnikov v otroških vrtcih.
V Sloveniji pa optimistično vzdušje stalno in najbolj širita premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor. Zagotovljena jima je navijaška in najbolj pogosto nekritična podpora vdanih in lojalnih medijev, med njimi tudi vplivne nacionalne TV Slovenije. Navajamo, da je Slovenija država za reševanje dramatične grške evrske ter finančno-gospodarske krize v obliki posojil in poroštev v zadnjih nekaj letih zelo velikodušno dala skoraj 1,6 milijarde evrov. Ta znesek glede na ustvarjeni slovenski bruto domači proizvod pomeni sploh največji prispevek obubožani Grčiji med vsemi državami članicami EU. Našli smo celo prostor v oddaji britanske javne TV BBC, ki je Slovenijo označila “za največjo izpostavljenko grške krize, za njeno največjo žrtev”.
Predsednik vlade pa je celotni zadevi, ki po referendumu preteklo nedeljo krizo samo še poglablja, poskušal vzeti aktualnost in nevarnost z izjavo, “naj državljani glede posojila oziroma prispevka Grčiji ne skrbijo. Situacijo obvladujemo in ne bo prišlo do takšnih stvari, ki bi lahko bile kritične”. Sploh pa ni omenil možnosti, ki se kaže kot verjetna in realna, namreč, da bodo morale mednarodne finančne ustanove dobršen del dolga Grčiji odpisati. Slovenija bi s tem izgubila svoj prispevek, dan Grčiji, na kar pa si je upal javnost opozoriti le predsednik stranke Desus in zunanji minister Karel Erjavec. In nadalje: predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta kot velik uspeh vladne privatizacijske politike označila prodajo Nove kreditne banke Maribor, znane z oznako NKBM. Država je za njeno usposobitev, reorganizacijo in razširitev v zadnjih letih porabila nad milijardo evrov, prodala pa jo je za borih 250.000 evrov. NKBM, drugo največjo poslovno banko v Sloveniji, sta kupila ameriški Investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj. Vlada tudi ni izrekla posebne zaskrbljenosti, ker je Evropska komisija zavrnila projekt gradnje že nekaj desetletij utemeljevane gradnje drugega tira železniške proge Koper-Divača, kar da je bistvenega pomena celo za bližnjo prihodnost Luke Koper. Ob izstopu Bojana Grobovška, enega izmed ustanoviteljev vodilne vladne stranke SMC, iz njene poslanske skupine, so rekli, da je “odšel iz osebnih razlogov”. On pa je naštel vzroke, zakaj odhaja, to pa je neizpolnjen program vlade, “poslansko skupino SMC pa zapušča zaradi tega, ker se v njej kljub opozorilom ni zgodilo nič pomembnega”.
V kroniki prejšnjih dni se je oglasila tudi Eva Irgl, predsednica parlamentarne komisije za človekove pravice in enake možnosti. Sporočila je, da Komisija “ni podprla predloga, naj Državni zbor podpre v drugih državah že sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, ki med le-te uvršča tudi komunizem. To je že drugič v naši parlamentarni praksi, ko vladna koalicija skupaj z nekaterimi drugimi strankami v parlamentu zavrača oceno, da je tudi komunizem totalitarni sistem. Poslanka Eva Irgl je tudi sedaj ponovila tisto, kar je že večkrat poudarila: “Nerazumljivo je, da v koalicijskih vrstah ne podprejo resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih. Upoštevati bi morali, da so jo v Evropskem parlamentu v letu 2009 podprli prav vsi slovenski poslanci, ne glede na svoje politično prepričanje oziroma strankarsko pripadnost”.
In še zadnja tema, ki me posebej razveseljuje. Naravni prirastek prebivalstva je bil tudi lansko leto pozitiven, kar pomeni, da se je rodilo več prebivalcev, kot pa jih je umrlo. V Sloveniji se je lani rodilo 10.928 dečkov in 10.237 deklic. Največ novorojenih fantkov je lani, to pa se je zgodilo že šestnajsto leto zapored, dobilo ime Luka, največ novih dojenčic pa ime Eva. Za velik del Slovencev pa pomeni bolečino in celo nacionalno travmo spoznanje, da kar 58% mater, ki so lansko leto rodile, ni bilo poročenih.
Zaradi razkrajanja zakonske zveze, ustanove, zasnovane na tradicionalnih vrednotah in izročilih, z utemeljitvami tudi v Svetem pismu in v mnogih novih dokumentih katoliške Cerkve, navdihuje in opogumlja tudi nastanek spletnega portala katStik. si, namenjenega vernim samskim ljudem, ki iščejo življenjskega sopotnika. Omenjajo, da so se tudi starši papeža Benedikta XVI. našli preko časopisnega oglasa. Portal katStik. si uporabnikom naenkrat ponuja možnost, da spoznajo več sto (z drugimi državami skupaj še več) vernih samskih, ki jih usmerja želja po resni zvezi, zakonu in družini. V Sloveniji se jih je samo v nekaj dneh prijavilo na omenjenem portalu že več kot 700.
V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
